srečno*novo*leto

Želim, zelo, vsem.

Če smo pa že pošteni pa tega ne želim vsem. V bistvu srečno novo leto želim samo tistim, ki meni želijo, da imam v novem letu vsak dan na voljo te čokoladne bombone, ki jih imamo trenutno na smrekici! In samo tistim, ki mi želijo, da si bom vsaj enkrat na teden lahko privoščila mehurčkasto kopel z vonjem po pomaranči! In samo tistim, ki mi bodo zaželeli, da mi hitro zrastejo laski! In samo tistim, ki mi želijo, da se bo moja soba vedno pospravila sama od sebe! Pa tistim, ki mi želijo, da samo Jaz rešim svet pred uničenjem... In ne Will Smith, ki ga je rešil že vsaj šestnajstkrat. Pa da samo Jaz zamaknem sonce nekaj svetlobnih let bolj stran od Zemlje, ker Chuck Norris mi gre že pošteno na živce, ker se vedno samo On, sebičnež, zabava pri zaustavljanju globalnega segrevanja ozračja! In samo tistim, ki mi želijo, da s Fredyjem zapojem Bohemian Rapsody ob njegovi vrnitvi v našo dimenzijo (he's just a poor boy from a poor family). No pa mogoče želim (vsaj malček srečnega novega leta) tudi vam štirim, ki prebirate moje vsakodnevne oslarije, ki jih pišem na svetovni splet. Pa tistim, ki mi bodo zaželeli, DA SE KONČNO NAJDEM V TEM VESOLJU!

Prav nekaj uric nazaj sem prebrala lanskoletno voščilo... Ste si umivali zobke? So bili vaši nasmehi letos noro šajnasti? Ja? Moji so bili... In dišeči po zobni pasti in žvečilnih z okusom lubenice. No, to priporočam, da delate tudi letos. Pa vam bo zobni zajček prinesel lepe bele zobke. Ampak poleg tega... Vsak dan si čistite ušesne kanalčke. Da boste dobro slišali, ko vam bo tista določena oseba v ušesce zašepetala, da vas ima rada in da si umijte zobke, da ne boste imeli slabega zadaha (plus ne jejte čebule - jeste jo lahko le, če zagotovo veste, da naslednjih nekaj dni te določene osebe ne bo v vaši bližini).

Želim vam... Da uspete na vseh področjih. Vem, da vam letos ni uspelo skoraj nič. Zato naj vam to uspe v letu, ki prihaja. Jutri. Da se boste lahko ob koncu leta nula8 hvalili kaj vse ste naredili. Da boste boljši od soseda! Ozirajte se nase, na lastne potrebe. Če že niste, postanite egoistične k* takoj s prvim januarjem, ker brez tega vam danes ne bo uspelo preživeti, je preveč konkurence, da bi si lahko privoščili Velikodušnost. Ampak! Spet ne pretiravat. Pretiravajte le na področjih, kjer ne škodujete svojih bližnjim. Ljudje smo družabne živali in samotarski način življenja res ne pride v poštev. Zato si čas samo zase vzemite le takrat, ko bodo vidni vsi prvi znaki živčnega zloma in le takrat, ko se bo hkrati s tem pokazalo, da so bližnji sposobni preživeti cel dan brez vas (saj je to vsaj približno jasno napisano?). Priporočam, da si nabavite hišnega kosmatinca - ko boste mislili, da se ne morete nikomur izpovedati, bo on tisti vaš poslušatelj (sicer wanna be, ampak vseeno;)) - tako ne boste prenaporni do samega sebe. Pa povejte že ta svoje tistemu kozlu, ki vam mori vsak dan. Bo šlo stran precej težkih kamnov in tako boste veliko lahkotneje poskakovali soncu naproti. Oblačite se le tako kot paše samo vam, ne glejte tistih mrkih obrazov, ki samo iščejo ljudi, katere bi pozobali kostmi vred. Ti niso srečni, vi pa boste! Jejte sadje. Zelenjave ni treba, ker je tudi jaz ne jem.

To so moje novoletne želje, nasveti. Za vas. Vsaj približno ste dojeli bistvo, right?

Srečno novo leto dva tisoč osem!*

Ladies Night - drugič!

¨Dej na MT!¨ se je glasil prvi Katjušin vzdih. In drugi in tretji. Pa vsak naslednji (dokler se pač Mojca ni razbesnela, da je to samonjen proizvod in da bo zahtevala avtorske pravice... ((da ne bo kdo mislil, da je to kaj pomagalo:P)))

Ponovno smo se zbrale. eM, Ti, Kej in Di. Kraj zločina: Železniki. Vreme: oblačno, minus sedem stopinj celzija. Veter, rimske palice, ki čarajo utrinke, zraven katerih si zaželiš... Da bi ti fant (kakršne so delali le včasih) pripeljal Zvezdo.

Zopet je bilo prisotno nenehno izmenjavanje ljubezni. Zopet je bila večina časa posvečena iskanju vseh potencialnih hrbtov (spetsamo Mojčin izraz za pravega moškega:)) za naše samske deklice pa tudi za mene! - meni so namreč predlagale harem:P... Iskanje je bilo žal omejeno spet le na romance, ki so se odvijale na ekranu. Torej spet nič konkretnega. Zopet so nas čakali jutranji toasti in zopet sem morala trpeti neznosno Tinino zbadanje (tokrat je k temu močno pripomogel še Katjušin strupen jezik). Zopet smo morale obglodati vse kosti, ki nam jih je navrgel čas, ko se nismo videle (vsem se je moralo blazno kolcati) in zopet smo sestavljale strategije za osvojitev tega in tega teritorija (hrbta, če smo natančni).

- dve redki fotografiji na kateri smo vse štiri prasice -

In ponovno smo... Spale! Samo Mojca je prebedela noč in med tem bedenjem je uspela celo naštudirati v kakšnem položaju spi katera, kakšen položaj ji med vsemi položaji najbolj odgovarja in kateri položaj je tisti, pri katerem Darja ne momlja (prvič sem slišala, da med spanjem brundam! Še vedno ne verjamem!). Spale smo (debele prasice) na 180x190 veliki površini, na Katjušini postelji - vse štiri. Zelo lepo toplo nam je bilo. Mojci bom do konca življenja hvaležna, ker je bila pokrita z deko, meni pa je prepustila kovter.

Pa ker ni šlo brez smrkanja in kihanja in kašljanja in bolečega grla... In ker ni šlo brez papirnatih robčkov (vse je porabila Tina iz čiste zlobe, namočila jih je v ledeni čaj in jih vrgla čez balkon) smo zaj* sistem in začele koristiti rolico papirja - "Pa nam je prav pr'šla rolica papirja!" je prepevala Mojca ob vsakem smrkljaju v mehak papirček. Chuck Norris tokrat ni prišel na obisk, ker pač ni bilo nobene akcije, prepičana pa sem, da nas je opazoval z najvišjega drevesa v Železnikih.

- dopoldanski sprehod, katerega je Mojca žal prespala:) -

In še Prvi nasvet: nikoli spat v pajkicah z rožicami, ki spominjajo na špichoze, ker si tarča posmeha vseh bejb. Ol d tajm.

Drugi nasvet, ki pa ga za ladies night toplo priporoča Tina pa je: "ne pretiravaj z red bullom! Ni dobro za želodec!"

Bejbe moje, vedno bolj ste čudovite!

Rogla.

Končno sem si utrgala časek, da napišem nekaj zelo pomembnega. Kaj pa je to? Itak, da je to odgovor na vprašanje "in kako si se imela na Rogli?".

Imela sem se super. Glede na to, da sem dve leti nazaj popolnoma obupala nad možnostjo, da bi se še kdaj spravila na smučke, je bil povratek tako zelo sijoč, da sem... Ja... Se velikokrat srečala s tlemi (dvakrat padla na trtico tako zelo, da sem videla rože in srčke in ptičke in ognjemete).

Moj prvi spust po (seveda UNIOR) smučišču je bil precej ganljivo jokav. Kar nisem mogla verjet, da se peljem. Dol. Skoraj naravnost. Med vsemi tistimi mulčki, katerih je ena sama čelada (so cute:)). Kmalu mi je postalo dolgčas in odsmučala sem se novim izzivom naproti. Pa sem presedlala na ta kratke smuče pa so mi ukradli palce (jih skrili pred mano:P) in šla tudi na najtežjo progo seveda. Me je Matic prisilil seveda (hecaM sE!) - kjer sva se pa totalno skregala, ker sem obtičala na sredi proge. Dol nisem upala, gor pa itak ni šlo. Pa recimo, da mi je čez nekaj časa uspelo pridričat se dol in da mi je uspelo celo, da se je nekdo zaradi mene totalno razbil pa še to mi je uspelo, da z Matičkom nekaj časa nisva normalno govorila.

(mojMatičk)

Res je, da sem smučala, kot da bi se na novo učila, res je, da sem se smučala v katastrofa položaju (like totalen hlod) in res je, da sem neizmerno uživala. Kljub temu, da imam skoraj nič mišične mase in kljub temu, da so moje ravnotežne sposobnosti bolj švoh, sem zmagala. V sebi. Vidim, da sem zmožna spet priti v staro formo (no, če smo realni, mi čisto popolnoma ne bo uspelo..), samo vadit je treba (okej, to je druga zgodba:))... Ponosna sem nase! Zelo! Teh nekaj dni je bilo fenomenalnih.

(v elementu:))

Smo se pa tudi šli kopat, se valjat po đakuzijih, vlekli smo avto iz prepada (no, samo Nejc pa Matic in ni bil naš avto), sankat smo se šli na tisto super letno sankališče po ceveh (bilo je grozljivo, obstajala je sicer možnost bremze, ampak guess what? Obstajala je tudi možnost gasa... Torej – itak dal Matic na ful gas, na bremze pozabil in itak naj Darja umre od strahu ali vsaj od zlomljenih glasilk:)) pa en večer smo se celo wanna be napili, spali smo pa na škripajočemu jogiju. Štirje, da je še bolj škripalo:D. Pa ne smem pozabit omenit najbolj kjutiš bungalovčkov na svetuuu. Pravljično – vsenaokoli pa vsaj pol metra snega.

! meri krisms

...vam želi Darja Božiček.

:*

*Telenovela Di Faculteta Di Filosofia*

(STORIA DI JUANITA HERMANAS)

OSEBE:

• Marco Fernando – izvoljenec Nine Marie Carle Guadalupe
• Nina Maria Carla Guadalupe – izvoljenka Marca Fernanda
• Tanita Concita Felicita – žena Marca Fernanda
• Juanita Rita – zarotnica, ki želi prevzeti Marca Fernanda Nini Marii Carli Guadalupe
• Fernanda Rosaria – mati Marca Fernanda, ki ji ni po volji njegova izbranka Nina Maria Carla Guadalupe
• Fernando Marco – brat dvojček Marca Fernanda, za katerega vsi mislijo da je mrtev a se nekega dne vrne živ in zdrav
• Juanita Garcia Lopez – zlobna polsestra Nine Marie Carle Guadalupe (op. Kasneje se izkaže, da sta Juanita Garcia Lopez in Juanita Rita sestri!!!!)

VSEBINA:

• zasnova: Marco Fernando in Nina Maria Carla Guadalupe sta se večkrat bežno srečala s pogledi na Faculteti di Filosofia. Do česa več ni nikoli prišlo. Nato pa nekega dne Marco Fernando po pomoti zaide na ženski WC, kjer je bila ravno Nina Maria Carla Guadalupe. Ubogo dekle se tako močno prestraši, da poskuša zbežati. Pri tem ji nerodno spodrsne na milnici in prav Marco Fernando je tisti, ki jo junaško ujame. Od tega trenutka dalje sta nerazdružljiva.
• zaplet: Idila Marca Fernanda in Nine Marie Carle Guadalupe se kaj kmalu konča, saj Nina Maria Carla Guadalupe izve da je Marco Fernando poročen z Tanito Concito Felicito! Ta novica jo zelo pretrese in nemudoma želi prekiniti vse stike z Marcom Fernandom. Marco Fernando želi razložiti Nini Marii Carli Guadalupe, da je bil v poroko s Tanito Concito Felicito prisiljen, a mu Nina Maria Carla Guadalupe ne pusti do besede. Kljub temu ji Marco Fernando še vedno poskuša razložiti, da s Tanito Concito Felicito nista intimna že od osnovne šole in da ga je v poroko prisilila njegova mati, Fernanda Rosaria. Kmalu se izkaže, da si je tudi Tanita Concita Felicita našla novo ljubezen, ki pa jo žal vara z zarotnico Juanito Rito! Po mnogih pogovorih in neprespanih nočeh le pride do sprave med Nino Mario Carlo Guadalupe in Marcom Fernandom. Le nekaj trenutkov zatem pa jima ljubezenske trenutke začne kratiti Juanita Rita, ki je že od nekdaj obsedena z Marcom Fernandom.
• vrh: Nenadoma se pojavi Marco Fernandov brat dvojček Fernando Marco, za katerega so vsi mislili, da je mrtev. Svojo jezo ob ugotovitvi, da so ga vsi imeli za mrtvega strese prav na Marca Fernanda. Zapre ga v temačno klet in ga zveže, ter mu pusti le košček koruznega kruha. Na poti v prvo nastropje sreča prelestno Nino Mario Carlo Guadalupe. Ker seveda Nina Maria Carla Guadalupe ni vedela za brata dvojčka se skoraj preda mesenim užitkom z Fernandom Marcom. Medtem v klet pride Juanita Rita in se nemudoma začne izživljati nad zvezanim Marcom Fernandom. Kmalu za tem po naklučju v klet pride tudi Juanita Garcia Lopez. Juanita Rita in Juanita Garcia Lopez sta sestri, vendar to ugotovita šele po srečanju v kleti. Medtem ko se sestri kar ne moreta načuditi novemu spoznanju in si padeta v objem, Marco Fernando ( z zdaj že trdim) koščkom kruha v stilu Chucka Norrisa prereže vrv! Hitro zdrvi mimo sester Juanita podstrešni sobici Nine Marie Carle Guadalupe naproti. Ker je izjemno neučakan preskakuje kar dve stopnici hkrati in pri tem močno spominja na svojega konjička Bonija. Pot mu prestreže njegova mati, Fernanda Rosaria, ki ne prenese pogleda na izbranko njenega sina. Medtem ko se Marco Fernando poskuša izmuzniti materi, pride k Nini Marii Carli Guadalupe njegov brat dvojček. Marcu Fernandu le uspe pobegniti materi ter v slogu Bonija nadaljuje svojo pot k Nini Marii Carli Guadalupe. Sledi veliko presenečenje, saj ga na vratih ne pričaka le Nina Maria Carla Guadalupe, temveč tudi njegov brat dvojček Fernando Marco. Ko se Marco Fernando in Fernando Marco spogledata, oba iz svojih žepov na plan privlečeta vodni pištolici. Sledi dolgotrajno obstreljevanje s curki vode, vse dokler ne zmanjka vode.
• razplet: Po dolgotrajnem dvoboju Fernando Marco podleže vodnim curkom. Marco Fernando in Nina Maria Carla Guadalupe si padeta v strasten objem, ki ga nadgradita s strastnimi poljubi. Marco Fernando v navalu strasti zaprosti Nino Mario Carlo Guadalupe za roko in ta kot iz topa izstreli DA! Žal pa oba kaj kmalu ugotovita, da se Marco Fernando še ni ločil od Tanite Concite Felicite. Čisto po naklučju v tem trenutku v sobo vstopi Tanita Concita Felicita Ker sta se z Nino Mario Carlo Guadalupe hitro spoprijateljili, sta tudi sami pozabili, da je Tania Concita Felicita uradno še vedno žena Marca Fernanda. Ko Tanita Concita Felicita sliši pogovor med Nino Mario Carlo Guadalupe in Marcom Fernandom iz raztrganega žepa hitro privleče ločitvene papirje in jih da podpisati Marcu Fernandu. V tem trenutku pa v sobico priteče mati Marca Fernanda in mu hitro izpuli pisalo iz rok. Zaradi previdnosti pobere tudi vse kulije v neposredni bližini. S šopom kulijev teče po stopnicah, za njo pa se v tek poda tudi Nina Maria Carla Guadalupe, ki je odločena, da se bo poročila s svojim ljubljenim.
• razsnova: Med tekom po strmih stopnicah se Fernanda Rosaria spotakne in usodno rani s šopom kulijev. Kmalu za tem se za pobeg v eksotične kraje odločita Fernando Marco in Juanita Garcia Lopez. Juanita Rita ugotovi, da Marco Fernando nikoli ne bo njen in zato odide v samostan in tam poskuša poiskati svojo srečo. Po vseh težavah, ki sta jih morala Nina Maria Carla Guadalupe in Marco Fernando prestati, se končno poročita. Poročna priča Nine Marie Carle Guadalupe pa je nihče drug kot Tanita Concita Felicita.

Spisali: Maja in Darja

Navdih našli pri: Nini in Marku

Pričakovan je izpiljen scenarij, hkrati pa z Majo načrtujeva pohod na režiserske stolčke:P.

Monday, monday...

"Monday Monday, can't trust that day, Monday Monday, sometimes it just turns out that way" /.../ "Every other day, every other day, Every other day of the week is fine, yeah But whenever Monday comes, but whenever Monday comes You can find me cryin' all of the time"

1. Moj točno izračunan jutranji čas je ponovno pretresel ponedeljkov nerazumljen sindrom, imenovan "vsi-ljudje-hitijo" PLUS še dodaten prometni nered, zaradi zapore glavne ceste NA SVETU! ...Vseeno mi je uspelo nemogoče - pet minut predčasno prit na statistiko.
2. Sneg. Končno zimska idila. Žal ne tam, kjer sem preživela cel dan.
3. Kolokvij. Seveda sem popolnoma nakladala, seveda popolnoma zgrešila. Moji loverji mi niso pomagali NITI PRIBLIŽNO. Kdaj je človek postal človek? Pojma nimam.
4. Angleščina, bilo nas je celo pet. »darja, did ju si ej videou?« - »noup, sori.«, »darja, have ju dan jor houmvork?« - »noup, sori.«, »darja, ken ju rid nekst sentns, plis?« - »aj dont hev it, sori.«.
5. Pa še tista stvar, ki je največji pokazatelj, da je za mano slab dan – hrbet. Tako zelo sem pogrnila na stopnicah filofaksa, da jojčudnodasenisemubila. Na srečo sta bili Tanja in Maja zraven, da sem se imela s kom za smejat pa da me je videla le ena bejba... Sreča ja... Hrbet me pa takozelo boli, da se ne morem še sklonit ne, kaj šele, da bi dala noge za vrat (to itak:)).

Ampak še vseeno sem domov prišla (sumljivo?) dobre volje. Še vseeno se z mačkonom (ki btw gleda tiskalnik kot božanstvo:D) preganjam po bajti in to (sumljivo?), kot da ne bi doživela hrbet-štenga srečanja.

Still... I hate mondays!

Megi vs. Lil'o

Fotografija, ki je sicer precej... Slaba, ampak zelo ljubka:) - najbolj prijazna kužica na svetu, od Matica Megi in najbolj facamuc na svetu, od Darje Lili-u-o, ki se je tako ogromnega naredil, ko je srečal tega neznanega velikega stvora, ki je pravkar prišel od frizerja.

to ni političen pooost!

Enkrat na teden se pa le oglasim... Sem bizi na polno. Z mojimi filozofi. Jutri se bo videlo kakšno bo soočenje vseh skupaj. Kreslin v četrtek je bil... Fenomenalen afkors. Na oder se je pripeljal z rdečim fičkotom, oder je bil v stilu ceste (Ceste), dvorana je bila popolnoma polna, čeprav lil' bit nepadlavkoncert, ampak razumljivo, glede na to, da je bil prisoten Ivan (sedel poleg mene, dddoh!), zaman sem čakala Rulet (Matic pa Črno kitaro), najbolj pa je presenetil s Političnim songom (v duetu z Neisho). Ah, jz naravnost lubm tega fantiča:D.

Ključno pri vsem tem pa je tole: Mavricij (4): "o, a maš novo frizuro?"... Joj, ta mali bodoči veliki šarmerski osvajalec (v zadnjo mi je rekel »lepo frizuro maš« - ko nihče drug ni opazil, da sem se pobarvala:). No, zares imam novo frizuro:) - temno rjavo. Čakam še na svoj pozerski talent, ki se kot vedno skriva nekje in, takoj ko ga najdem, prilimam to dunkel braun, ki jo je v milerju našel Matic (bohnedj, da tega ne bi napisala). Ubistvu... Imam eno luštno črnobelo slikico, ki je nastala na faksfotosešnu:). Itak je brez pomena, ker se ne vidi barve, ampak... LUŠTNA JE, NO!

To je to. Nimam časa tele dni... Res. Adijo. Zvečer mogoče (moram povedat, da grem na Roglo:P). Brezveze. Učit. Must!

moji zofkoti:)

Kako zelo pametna odločitev je pravkar padla, wi! Kako zelo zadovoljna sem zaradi tega:). In kakšna je ta zelorevolucionarna odločitev? Da si na laske zlijem temno rjavo barvo (oz. preliv) seveda. Can't wait. Just like koncert Vladkota v četrteeek.

In kaj počnem v tem zelo zadnjem času? Bolj ali manj spolno občujem z mojimi filozofskimi prijatelji... Aristotel je pravi frajer, res pravi intimni prijatelj, ki zadovolji kakršnokoliže potrebo. Najprej sva se pogovarjala skoraj mesec dni, potem pa hopacopa prišlo do fantastičnega orgazma. S Platonom sva se dala dol včeraj in dogovorila sva se še za enega hitraka danes (seveda v večernih urah). Nietzsche mi bo verjetno težko dal, ampak ga bom že obrnila... Zagotovo si bova pa zelo dolgo posvečala pozornost plus predigra bo dooolga. Trstenjak in Kant mi pa že sedaj obljubljata en vroč seks v troje, čeprav vem, da bodo s Trstenjakove strani padali močni očitki na Kanta. Znajo bit kar zakomplicirana ta filozofska ljubljenja. Bo treba totalka naštudirat vse poglede iz vseh zornih kotov, ugotoviti kaj je zares etično in kaj ne.

Kar je vredno omeniti, je to, da zna biti Miha v svoji nesreči neizmerno smešen. Nikakor mu ne privoščim tega, kar doživlja, gre sicer samo za tisti »poden«, ki kroži od človeka do človeka in zadane vsakogar nekajkrat v življenju, ampak... Smešno razloži stvar in postavi še bolj smešno rešitev (like Unicefovo članstvo), za katero ne vem ali drži ali ne drži (vem pa, da ga je euči zavrnila:)). Na to sem mu odgovorila, da Božiček ne obstaja, prav tako ne dobri ljudje, ki vodijo Unicef - ti si bodo iz njegovih osmih evrov kupili najdražji kruh, črnčkom pa bodo poslali najcenejši riž in moko, zaradi katerih bodo dobili aids. – se opravičujem, če sem slučajno zgrešila, ampak Miha s svojimi resnicami v meni vedno vzpodbudi tisto črnohumorno strelo skeptičnosti (posledica njegove tudičrnohumornih pripomb).

Najbolj smešen esmes ever v zadnjem času, mi je pa poslala bina – nekajvtemsmislu: »ta mesec itak delam skoz, tko da se verjetno ne bova skor nč vidle.«, oukej binči, cya za novo leto:)! Katjuša, tebe pa itak podpiram* pa kljub temu, da ne preživljaš prav prijaznih časov, bo spet prišlo obdobje tekanja po travici in grizljanja detelje:).

Uf, now it's time! Platonči prihaja!

Katjuša.

Z eno besedo (oz. besedno zvezo): moj drugi jaz. Moja opora (tudi dobesedno:)) skozi vsa štiri leta GIMNAZIJE (!), moja uteha ob najbolj težkih trenutkih, ko je bila zahtevana pamet (no... to niti ni bila uteha... Potuha je boljša beseda za to :P). S skupnimi močmi nama je uspelo pridobiti naziv gimnazijske maturantke. Če ne bi naredila mature, je tudi ona ne bi. To je pač dejstvo. Za naju je bila značilna tista posebna obojestranska vzpodbuda - vedno sva vedeli, da se morava obrniti druga na drugo, če se nama slučajno ne bi zahotelo učenja (sicer zelo pogost pojav). Tisto glamurozno vprašanje, na katerega sva že vnaprej vedeli odgovor je bila najina stalnica. TARAMTARAM! - "Katjuša? A se kaj učiš?" TAMTAM! - "Ne, ne da se mi. Ti?" BAM!- "Hah! Tudi ne!" - tak je bil začetek in zaključek najinega učenja (in to vsakršnega v srednji šoli, tudi ko nama je tekla voda v grlo).

She WAS my love. Tudi sedaj je, ampak so okoliščine počasi zahtevale, da se moje srce porazdeli na več strani... Res je prva oseba, za katero lahko rečem, da jo najbolj pogrešam v vsakdanu. Ko si deliva ozračje na cca. en kubični meter, najina domišljija doseže nepojmljive razsežnosti. Od zobanja koščic na samotnem otoku pa vse do goltanja labodjih drekcov v mb (mišljeno kot skupinski samomor zaradi mature npr.).

Na koncu prvega letnika sva se prvič skregali. Govorili nisva tri dni. Ne spomnim se kako sva prišli nazaj skup, se pa spomnim, da so bili vsi nadaljni prepirčki le zgolj na ravni zakonskih prepirov (:P). Oh, da ne omenim podjjjebavanja in izživljanja nad mano zaradi mojih karakternih in sposobnostnih pomanjkljivosti (in pri tem je imela najbolj izkušene sodelavce). Vse sem ji odpustila, kajti ljudem, ki jih ljubiš, tudi odpuščaš!

Najina telepatska sposobnost je bila izjemna... A se je počasi zveza oslabila, letos pa se je pojavilo hreščanje, imenovano »mojcatul«, kar precej in skoraj čisto otežuje najino komunikacijo (njuna razlaga zakaj je temu tako).

Katjuša je ena superbejba, res je nočem nikoli popolnoma izgubit. In gaddemt - tudi ona bo stara dvajset let. Za poročit, čeprav ima grda kolena (to je sama rekla!). O odbojki nima pojma (zakaj se mi zdi, da tudi jaz ne:)). Oh, ona je res cel smeh! Da bi napisala kakšno točno določeno anekdoto... Ma, ne morem, ker mi preveč stvari začne rojit po glavi:D. Definitivno je tudi zelo žleht. V njenih očkah se skrivajo hudički z vilčkami (Tini so njene očke ideal, ki ga išče pri bodočem kerelcu). Aha... Caka! – ko pride do resnih tematik, utihne in posluša. Smrklja. Premore eno celo Loti, meni pa je priskrbela mačkona (btw – rihtala mi ga je približno pol leta). Njen najbolj možno najbolj lep možno najbolj lep esemes: »darja, tudi jaz te imam rada, mislim, da si to v zadnjem času vsi premalokrat povemo« - tu sem se pa res totalno raznežila. Ah, je človek, ki te NE očara na prvi pogled, vzeti si moraš čas, da jo bolje spoznaš in vsrkaš to njeno očarljivost in težko jo potem tudi spraviš ven, iz sebe. Neverjetno. Sovraži fotografiranje (ampak bom že eno novejšo fotko njeno izbrskala... Nekje.).

No... Tole je bilo nekaj ključnih dejstev o moji, naši (da ne bom posesivna prasica like always) Katjuši, obstaja jih še mnogo in bom dopolnila takoj, ko si Tina vzame trenutek prostega časa in opiše še njen pogled na tudi njeno bejbo.

Katjuša, želim ti en fest lep rojstni dan (v petekkk) (na faksu:P) pa ti še en fest esemes na ta dan pošljem pa vsekakor se obeta en babji dan/večer/noč v tvojih superželeznikih.

Rtm*

dragi miklauš

Vem, da sem precej pozna z mojim pisemčkom, ampak nisem pa prepozna, zato ne iskat izgovorov! Prosim, prinesi mi (HOČEMMM!) nekajmesečno zalogo čokolade (vsaj do mojega rojstnega dne), ker mi zelo pomaga pri prebijanju skozi knjige (zaenkrat sem sicer šele na začetku, ampak počasi napredujem). Zraven priloži (prosim) stekleničko ali dve (ali tri.. štiri) tiste super čudežne pijače, ki pomaga pri otresanju stresorjev, ki jih na ubogega intelektualnega-hočem-biti prinese študentsko življenje (dobro veš kaj mislim, ne?). Rada bi tudi plačano potovanje za dve osebi nivažnokam - samo da bodo tam tibetanski prašički in krave in koze, ker si jih želim videti v živo. Želim si še trideset tadobrih jogurtov iz lidla, ker jih zelo redko jem in so odlični pa še... No, naj ti bo. Če mi že vsako leto prineseš štumfe, mi jih prinesi tudi letos - čim bolj pisane in ne take, ki bi se zlizali že takoj čez noč. Vse te stvari spravi v veliko škatlo – prazne prostorčke lahko zapolniš z rafaelovimi kroglicami (za lepši ambient) – in jo polepi z najinimi skupnimi fotografijami (da mi bodo vsi neskončno nevoščljivi, ker te osebno poznam:P).

Česa mi ne smeš nositi (nikoli več v življenju)? Suhih fig. Nikakor suhih fig. Ne maram jih, kar dobro veš. In vedno jih potem poje mami. Prinesi jih njej toliko več. Imam slabo vest, če ji moram dati nekaj česar sama ne prebavljam. Pa še nekaj bi ti omenila: tisti parkeljni iz testa (z rozinami namesto oči) – skrajno neizvirni so. Nihče jih več ne je. Jedli smo jih samo v šoli na tvoj dan, ker nam niso dali nič drugega za malico, danes pa mogoče le še iz vljudnosti. Dala bi ti pa še nasvet – čokoladni miklavži, ki so v prodaji še od dveh let nazaj... Spravi jih iz vseh štacun, če nočeš ostati brez svojih privržencev! Lahko povzročijo zelo hude črevesne okužbe, veš? Pretečen rok je cel hudič.

Tako. Sem skromna deklica in če mi tega, za kar sem te prosila, ne boš prinesel, te bom ozmerjala kot skrajno nesposobnega bebca, ki ne obstaja. Pismo bom napisala še tvoji konkurenci, ki bo moje želje zagotovo upoštevala.

LP!*