sreda, 24. marec 2010

Vreme ne pogojuje razpoloženja.

Saj je ponedeljek, ane? Vstanem, izberem turkizno, poženem se v sonce in ne v plašču. Smejim se, potem se nagajivo smejim, na koncu pa že od napora vsega dneva, pohajanja, pogovorov in misli mišice smejalke skoraj ne zmorejo več. Ponedeljek je moj najljubši dan.

Lahkotnost ne pomeni, da je pisno izražanje nazaj doma. Da spontanost in načrtovanje lahko hodita vštric, čeprav se ob taki hoji tudi ljudje vedno zaletavamo drug v drugega pa pomeni, da le razmišljam v pozitivno smer. Spoznavam veliko. Tudi to, komu ljudje najbolj verjamejo, in to, kaj ni ravno primerno, da izrečeš v krogu sedmih ljudi, ki stojijo na poslovilnem cigaretu. Še to, da ni nujno, da je butast film brez sporočila za odnose med ljudmi, pa to, da v prihodnjem tednu enkrat obiščem Tisoč in en dar štacuno, da si končno izberem eno luštno prenosno posodo.

Pa vem, da ni ponedeljek. Moj tedenski kompas ga spet malo serje. Tudi v sredo je dan lahko čudovit. Sončno žarčenje je le dodaten element, ki počohlja čvek na klopci pred faksom.

2 komentarja:

Tjaša pravi ...

če bi bil tole Facebook .... bo odkljukala Všeč mi je :D

Izgubljena. pravi ...

O hvala Colibri :)) - jaz ne bi, ker še meni ni čisto jasno sporočilo. :D