Zimsko izpitno obdobje se je končalo in jaz se lahko končno prebudim, si pretegnem otopele okončine in odbrundam malo v knjižnico, malo v fotokopirnico in malo v predavalnico. Pravkar minulo zimsko (izpitno) obdobje je bilo še petič uspešno prespano, izkupiček je naslednji: ena seminarska naloga zadnji trenutek, poročilo o opravljanju prakse predzadnji trenutek, še ena seminarska naloga en teden prej, dva odjavljena izpita, en ponesrečen kolokvij in ostale neprijave na bi-že-lahko-bili-opravljeni izpite.
Vsako leto je tako, se tolažim. Učinkovitost pride šele s fenomenom zlivanja vode v grlo, vse tole klobasanje s Časa imaš na pretek in Itak gre za malo izpitov se vedno spremeni v prepričanje, vero in čisto logičnost prijazne trditve Spomladanski in jesenski rok dajeta veliko priložnosti!. Nikoli nisem imela problema s tem, da sem si junij in september naredila več kot zabavna in bolj zaposlena kot so to naredili ostali (bolj preudarni in pametnejši).
Tako sem v preteklem mesecu pozabila na utrip faksa, še vedno pa sem ob koncu dneva padla dol - in nisem se geekovsko zabuljila v neskončen niz epizod serij (to počnem šele sedaj), nisem hodila v kino in brezsmiselno žvečila kokic, nisem divjala cele noči pod žarometi ali se kaj več podružila z ostalimi pojavami, na drugi strani pa spet nisem zaslužila čisto nobenega evra več kot pa mesec prej, vseeno sem uspela pokvariti svojo brezžično miš, vsaj enkrat tedensko sem pod vplivom stresa doživljala svoje histerične momente in uničevala življenja najljubšim, vse skupaj je minilo kot blisk. Medvedje spanje, pha!
Sem pa pridno opravljala svojo prostovoljsko funkcijo še naprej, hodila sem na rekreacijo in se pustila malo pošlatat dohtarjem. Ograje med delavniki in vikendom še vedno nisem postavila, nezdrav življenjski ritem sem prepustila nadaljevanju.
Z jutrišnjim ponedeljkom se torej začne moj zadnji letni semester in oh, kako tragično se v bistvu tole sliši. Nekaj resnejšega se začne šele s torkom, tako pravi urnik, ki mi tudi tokrat obljublja le tri učne dni na teden, in oh, takoj je tragičnost nekoliko manjša.
Tako sem v preteklem mesecu pozabila na utrip faksa, še vedno pa sem ob koncu dneva padla dol - in nisem se geekovsko zabuljila v neskončen niz epizod serij (to počnem šele sedaj), nisem hodila v kino in brezsmiselno žvečila kokic, nisem divjala cele noči pod žarometi ali se kaj več podružila z ostalimi pojavami, na drugi strani pa spet nisem zaslužila čisto nobenega evra več kot pa mesec prej, vseeno sem uspela pokvariti svojo brezžično miš, vsaj enkrat tedensko sem pod vplivom stresa doživljala svoje histerične momente in uničevala življenja najljubšim, vse skupaj je minilo kot blisk. Medvedje spanje, pha!
Sem pa pridno opravljala svojo prostovoljsko funkcijo še naprej, hodila sem na rekreacijo in se pustila malo pošlatat dohtarjem. Ograje med delavniki in vikendom še vedno nisem postavila, nezdrav življenjski ritem sem prepustila nadaljevanju.
Z jutrišnjim ponedeljkom se torej začne moj zadnji letni semester in oh, kako tragično se v bistvu tole sliši. Nekaj resnejšega se začne šele s torkom, tako pravi urnik, ki mi tudi tokrat obljublja le tri učne dni na teden, in oh, takoj je tragičnost nekoliko manjša.
Ni komentarjev:
Objavite komentar