(3.) Xsara - vlak - avtobus - vlak - Xsara

Poljska prometna infrastruktura

Še vedno imajo le sto kilometrov avtoceste, ostalo je nekaj podobnega celovški ali pa malo širšemu asfaltiranemu kolovozu čez polja. Vsi razumemo, da ima Poljska ogromno polj? Get it? Get it? Poljska - polja, polja - Poljska, HAHAHAHHAHAHH (pravi Annoying Orange). Letos nas je na sever odpeljal GPS. Anna je govorila, na katerem križišču moramo desno pa kdaj je treba levo. Stvar je potem taka, da je gradnja (ali obnova) cest na Poljskem v velikem razcvetu (sklepam), GPS pa seveda obvozov nima za omembe vredne (razumljivo), tako smo ravno po zaslugi te navigacijskih pošasti in Anninega glasu vseeno nekajkrat zašli. In izgubili nekaj bencina in ur, pridobili pa še dodatnih nekaj kilometrov.

Okrog 1500 do tja in okrog 1800 za nazaj. 23 ur gor in več kot 30 ur dol. Zadnji dan smo namreč silili v travnato puščavo med Baltskim morjem in Kaliningrajskim zalivom, kar je od takrat naprej moj najstrojžji severovzhod, videli pa nismo praktično nič zanimivega, doživeli smo le par grdih pikov črnih velikih komarjev.


V Maribor

Roadtrip se je zaključil predčasno in ni šel po pričakovanih idejah - pa kaj. Nekaj frišnih cunj sem prinesla še domov, bilo je super, letošnjo Heineken zapestnico bom spet nosila celo poletje.

Zdaj imam težave s svojo mašinco, ki me žene nazaj v realnost vsakdanjih težav, nazaj k projektu zdravega prehranjevanja, recikliranja odpadkov in šihtarjenja. Že pri tem, da sem morala objaviti tri dolge zapise, sva prišli v konflikt, meni bolj podobno bi bilo najverjetneje nekaj bolj krajšega. Omenjena mašinca še ni nazaj vzpostavila kriterijev za reguliranje vseh mojih miselnih procesov in bojim se ponovnega potopa nazaj v virtualni svet. Trenutna www neudomačenost je v bistvu zelo udobna.