Ali pa je sedanjost tako nepremaknjena, ah, nepremična. Tako daleč je
brezskrbna vročina poletnih dni in tako daleč je brezvezno
mehurčkanje jesenskih noči! Tako daleč je čas, ko me ni bilo strah dneva po tej prihajajoči zadnji moreče presanjani noči. Zavijam z očmi, ker je bivanje v tej negotovosti hkrati lahko tako zelo udobno. Mogoče bo še vse okej.
 |
| Nisem želela, da je tako. |
Ni komentarjev:
Objavite komentar