Nekaj časa je že mir z mojim nerazumljivim poslanstvom, da moram kliknit na vsak "Download Virus!" ... Taplop je že par mesecev v povsem okej stanju ... Zato pa sem zdaj začela z nočnim polivanjem črnih čajev po mizi ob računalniku, da nekaj kapljic vseeno zanese med špranjice na tipkovnici. Zakaj pa ne.
Črni čaji so pomembna stvar za moje monotono nočno služenje evričev, saj preprečujejo boleče kinke glave in pomagajo pri kljubovanju težji nočni gravitaciji. Sicer sem navado odlaganja šalce prilagodila mojemu mrtvemu kotu in jih nujno začela odlagat na levo stran vidnega polja, poleg tega sem upoštevala vse štoraste tendence v meni in šalco vedno pomaknila malo bolj zadaj z dosega moje vihrave roke, ki bi jo zaradi magnetne privlačnosti ali nečesa tako rada položila v horizontalo. Harmonija je trajala, vseeno mi je pa sinoči uspelo politi tistega pol deci črnega čaja ob računalniku, kar me je, poglejmo s pozitive, vsaj dodobra zbudilo, če se mi je že delo brezvezno zavleklo do štirih zjutraj! Danes k sreči čudežno vse štima.
Sicer se me ta teden bolj kot ne vsakodnevno drži smola in bi bil računalniški servis za stopetdeset evrov res vrhunec. Že če pomislim na štorijo s klopom pa na ponesrečen pečen krompir, za katerega sem pokasirala par besednih plesk, izmaličen utp kabel, izgubljen (ukraden!) novi usb ključek v fensi velikosti mini kvadratka (še je trajal moj rojstni dan, še!), ki se je sicer po pričakovanjih našel tam, kjer kleptokitty skrije vse svoje uplenjene zadeve, je okrog mene že fejst plapolala štorasta aura ... Potem pa sem zažgala še pico, ki sem ji pred postavitvijo pod žar funkcijo, da se polnozrnata skorjica r_a_h_l_o zapeče še s spodnje strani, napovedala perfektnost (vizualno in gurmansko!).
Tisto z enominutno zamudo busa v Ribnici (ne sprašuj) v petek se je zahvaljujoč najboljšemu kebabu in Cenetu, ki je dal pir zaključila kot povsem neosmoljena zabavna izkušnja.
Ni komentarjev:
Objavite komentar