Že nekajkrat ta teden sem se lotila pisanja pa kar nisem zbrala dovolj energije za zapis vseh idej, dogodkov, misli... Jih je bilo preveč.
Od tega, da sem končno vpisana na univ. redni študij - pedagogika - andragogika - enopredmetni in od tega, da me je Sabina povozila (!) in imam zato eno big modrico nad kolenom - vse zaradi dobrega namena in sicer rešiti avto, ki naju je zaparkiral na najbolj fensišmensi parkirplacu v Ljubljani, ki bi si ga želel vsak povprečen laik (TIK pred vhodom v faks pa samo trikrat sva naredili krog okoli le-tega). Sicer ne vem od kje mi ideja, da je tvegat življenje bolj koristno kot pa uničit pleh, ampak na srečo se je vseeno izkazalo za koristno in do tega da mi je ta, ki mi je prizadejala neznosne bolečine tudi uničila nov indeks s prvim poskusom (še preden sem ji uspela povedat, da ne sme lepit prekrivne folije čez fotografijo jo je že pripopala in povrhu še čisto pofejkano!) in do tega, da je Matičk imel svoj rojstni dan /21let/ na dan najstrašnejše povodnje (=povodenj:?) EVER!, ki je potopila Železnike in Katjušo skoraj, čeprav sem obljubila, da se ne bom norčevala iz nje - sicer kdo je rekel, da se norčujem? - in odnesla bolnico Franjo. Še vedno sem fascinirana nad dejstvom, da se je to zgodilo v eni uri in nad tem, da to nikakor ni prizadelo naše hiše, čeprav je lilo kot hudič tudi tukaj. In žal mi je, da je podnebje izbralo za svoj maščevalni pohod tudi našo državico in do tega, da moji ljubezni nisem kupila darila... Zato, ker si želi mačeto (moje opravičilo:)) in od tega, da me je mamica srdito nahrulila, ker je mnenja, da samo letam naokrog in do tega, da Sabina zamerljivo in upravičeno ni govorila z mano, ker nisem šla z njo po moje popravljeno maturitetno spričevalo na ta novo ekonomsko. Obe ofenzivi name sem doživela samo zato, ker sem se odločila, da grem z mojim darlingom v Maribor.
Sem pa prišla že danes domov in zavila v Sabinin kazino, kjer sem zagemblala 15evrov in prigemblala 25evrov, torej sem prvič v življenju kar tako dobila 10evrčkov. Strašno se mi je zdelo in se mi še zdi. Sploh ker sem finančno zlomljena.
A to je vse za kar nisem zbrala energije?? Pa da zaključim - s tem, da sem pogledala Prison Break s03e01, čeprav sem obstala nekje v drugi sezoni, zato ker se je vseee zeeelooo vleeeklooo in sploh ni bilo več pointa, ker so bili vedno vsi mrtvi in vedno vsi na begu in napetost, ki se ni sprostila in to bi začelo resno že ogrožat moje psihično stanje. Simpsonovi me pa sproščajo.
In s tem, da sem pa gledala Shrooms, ki pa tudi je neke vrste psihični suicide - poudarjam ZAME, ker sem pač tak ustrašeni freak (sicer sem bolj ali manj videla samo deko nad mojo glavo), ampak interesanten je pa bil ogled razstave pajkov, kač pa škorpijona v Europarku, kjer naj bi se znebila mojega strahu pred pajki, ampak tisti so bili itak srrrčkani, ker so bili tako kosmati in veliki like moj Rumenček Boksi (medvedek pliško) - DOKLER SO ZA STEKLOM - za razliko od teh, ki se podijo za mano po stanovanju in imajo velike črne kratkodlakave tace. Brrr.
Tale je sehr scary ^^ - ga je Matic imel zaprtega v wanna be terariju, dokler se ga ni naveličal, ker je samo jedel in samo Bil
(...še iščem eno kosmato slikico... ki bo imela luštno bitje in ki bo daleč od mene... še iščem...)
Heh... Sweet. Ja, tale je čisto plišast ja... (mi je Mr. Cyc pomagal pri iskanju :)) Ampak, da bo en real, sem pa mislila na nekaj podobnega temle:
Buci buc! No, ampak kot sem rekla... Dokler so daleč od mene oz. dokler so za šipo so luštni. Če bi se pa Matic z njim podil za mano... Pa bi dobila fobijo še pred njim.
P.S.: se opravičujem mojemu spet popolno nedojemajočem transferu z možganov na e-belipapir:)
Je pa minilo 20let in končno - umrl je. Za vedno je prenehal s svojim poskakovanjem po kopalnici, vsi smo ga bili že siti, ker je stalno spuščal vodo, ampak smo rekli, da bomo počakali dokler ga ne mine. In ga je. Sedaj leži na odpadu. Naš pralni stroj.
