Hecna pisovalka diplome sem. Počnem dvoje:
ali (1) iščem in brskam za ustrezno literaturo, res intenzivno in z dapozabimdihat, se hudujem, kako nič ne najdem, vmes doživim dolpadec, potem spet zasledim eno potencialno drobtino, oh, da bi me pripeljala do piškota! ... V diplomskem dokumentu ves ta čas ni nobenih sprememb.
ali pa (2) najdem kaj zelo všečnega, primernega, točno to, kar sem iskala, niti se ne poglobim preveč v stvar, ker prepričano definiram, da je prava, da je piškot!, če skopiram zgornjo prispodobo. Srečna sem, vesela, si grem pripravit zasluženo kosilo, posortirat včerajšnji futr-nakup po posodah za shranjevanje, grem na hiter sprehod in ... Spet nič novega ne pristane v diplomi.
September pa stonauro že izriva avgust, mori, tesni in kot hugočarovniški noht, ki po šipi skominajoče naredi zarezo (Scylla je ime!), ta jesenska misel praska po moji zavesti. Vesti.
Se pa zgodi, da takole ob večerih pijem ogabno kavo. Je kisla, je pokvarjena verjetno, je polna kofeina in je polna endorfinov, se mi zdi. Se mi zdi, ker me ponoči, ko mlatim po tipkovnici in zbiram kovančke v svoj večno prazen tošelj, navdajajo eni hudi občutki udobja in sigurnosti, da bo vse okej. Drugo noč, ko sem srečno odskakljala proti straniščni školjki, ker je mehur spet butnil na rdeči gumb, se mi je na poti nazaj pod kovter zazdelo, da jinx mrcvari čevlje in ne vem, zakaj bi sploh mrcvarila čevlje, če mačke ponoči ja spijo (sarcasm on!), ob dejanskem zabrsku pod kovter (ja, zdaj je že kovter v igri, je rjuha ob obvezno odprtem oknu postala prehladna) vidim, da jinx trdno drnjoha v objemu tac najljubšega fanta. Njenega in mojega op.p. Ker saj veš, mačke ponoči spijo! (Sarcasm off.) Absolutno sem šla takoj preverit, če glavna vrata še blokira protivlomna ključavnica in šla nazaj posanjat kriminalno zgodbo o živčnem kljukanju labilnega starega soseda z malo paranoičnega v meni. Izplen zgodbe je pač ta, da je ta pokvarjena kava najbrž naphana še z raznimi drugimi halucinogenimi drogami, ki zbijajo realnosti podstavek ...
... Kar pa vseeno paše takole ponoči, mnde, da me ravno ne pobere od tega prihajaseptembrskega stresa.
Ni komentarjev:
Objavite komentar