torek, 10. november 2009

Roadtrip to Amsterdam.




Tu-tu-tu po cesti mimo Minkna, mimo Frankfurta in mimo Kölna pa čez mejo v to najliberalnejšo evropsko deželo s postankom in trikrat naokrog po očarljivem malem mestu čudnega imena in naprej, kjer so zajci, kjer je zelena rastlina povsem običajna, kjer so prostitutke samostojne podjetnice in kjer je tramvaj za eno uro dva evra šestdeset, pivo v lokalu za skromnih sedem evrov, moški pisuarji pa so postavljeni čisto mimogrede po ulici, da fantje slučajno ne bi lulali po zidovih slikovitih ulic. So kolesa, veliko koles je, najogromnejše število koles s prijaznimi ljudmi, ki za tvojim avtom tečejo s tvojo izgubljeno denarnico v roki in ti prijazno vrnejo tudi fotoaparat, če ga nekje pozabiš.


Anne Frank House nisem videla od znotraj, a vseeno je na moji sedemletni fotomašinci nekaj slik, ki so bile vzete na povsem nelegalen način - kot da je tam v Amsterdamu lahko kaj nelegalnega, huh? Ah, seveda - tudi tu imajo v veljavi antitobačni zakon, tako da v Coffee Shopih brez pravega prezračevalnega sistema v kombinaciji z marihuano lahko zmečkaš samo hišne nadomestke tobaka. Zadušila in kašljajoče davila sem se ob vsakem simboličnem dimčku, ki sem ga potegnila vase - kljub moji nekadilski naravi je bilo to pač nujno potrebno.

Ljudje govorijo angleško. Vsi ljudje govorijo angleško. Angleško se pogovarjajo celo med sabo. Kaos, ki ga vidiš z vrha, deluje stresno in hitroživeče, ampak daje občutek, da je vse tako srečno, ljubko in lahkotno. Vožnje z avtomobilom po mestu absolutno ne priporočam, v sklopu celotnega roadtripa pa sem (jaz kot čudno bitje?) najdlje izražala navdušenje nad nemškimi bencinskimi Shell stranišči, ki so sicer plačljivi, a za petdeset centov vredni tudi samo tistih nekaj kapljic, ki sem jih na vsakem postanku spustila v školjko. Všeč mi je bilo samopucanje straniščne dile!

Ves načrt ni bil uresničen, niso bili uresničeni mlini na veter in Utrecht tudi ne. Nismo okusili sushi restavracije (ali katerekoli druge kuhinje, ki se je ponujala na vsakem vogalu), Wok to Walk je bil vreden svojega denarja, Burger King in KFC, ki tradicionalno morata biti poizkušena v vsakem evropskem mestu pa sta bila pod povprečjem.


Naša gurmanska izkušnja je doživela vrhunec neumnosti v sobotni noči, ko smo namesto mashrooms, ki so prepovedane od 1.decembra lani, pogoltnili nekaj gramov truffles, ki smo jih dobili v enem od Smart Shopov. Brez obsojanja prosim! - in okus je ogaben... z zanimivo trajajočim učinkom samozadovoljstva (to sem poimenovala kot samozadostnost brez potreb po čemerkoli, čeprav je bilo jaffapiškotkanje kar naenkrat kot osupljivo potovanje k perverziji), ljubezni (rada sem ga imela še bolj, kot je mogoče in sebe sem imela najraje in on je bil zares lep in jaz sem bila v ogledalu še lepša) in srečnosti (res neskončna blaženost z veseljem do življenja in zavedanjem, da imam). Res, od norih gob se menda razlikujejo le po ogabnosti, luknja v zakonu pa dovoljuje legalno prodajo s tem, da "nori" tartufi rastejo pod zemljo in to niso gobe.



Torture Museum za sedem in Sex Museum za tri evre sta bila kot muzeja. Nič nad in nič pod pričakovanji pa čeprav to morda pomeni, da nimam meril. Nisem mahnjena na kupovanje daril za druge, skoraj ne maram spominkastih nakupov. Rekla sem, da kupim le nekaj v navalu trenutnega navdiha. To pomeni, da za naključnega izberem naključno in za njegovo kožo čim bolj napisano. Ne kupim vsem in ne kupim kar nekaj, šalce pa še posebej ne - tako sem izklesala svoje novo pravilo. Mati je dobila štiri čebulice tulipanov, ki jih je pravkar zasadila v gredo pri dvorišču, pet mojih od najljubših pa bodo ob prvem srečanju dobili trapasto ljubko malenkost.



Domov sem prišla zdrava (glede na stanje trupla, v katerem sem odšla), Nizozemska (oh in ta kamp z malimi pisanimi hišicami in dokaj čistimi tuši!) mi je bila pa všeč.

6 komentarjev:

janja pravi ...

Zavidam roadtrip. Sama komaj čakam drugo jesen (res imam čas sanjati vnaprej) in obisk tega lepega mesta :D

Anita Puksic pravi ...

Aa, kak svetovno :D Jaz bi tudi šla!
Nori tartufi, zanimivo, upam da poskusim enkrat, sploh če je tak fajn učinek.

Moja Oviesse kapca kupljena v istoimenski trgovini na Ptuju za 5,90 evra (:

Mir in ljubezen!

Škratek pravi ...

Uaau, zakon! Lep potopisek najbrž še boljše poti.

Men se je pa vseeno zdel brez veze plačevat za WC (čeprav je zabavno gledat, kako se dila zavrti in spuca), ker js moram it na VSAKI lulat, potem sm pa ugotovila, da lahko za "wc vstopnico" nekaj kupim. In sem jih pobrala vsem lulajočim prijateljicam pa smo si na vsaki bencinski privoščile nekaj sladkega. :)

Izgubljena. pravi ...

janja, sem prepričana, da boš neizmerno navdušena! Pa ne da zdaj trdim, da je to najlepše mesto on d vorld, ampak moram pa rečt, da je bilo zame do sedaj najzanimivejše :)


beba., res je fajn učinek, še zdaj sem čisto paf, ko pomislim na situacijo, ampak res je pa treba samo probat - nikakor ni za vsak dan! :D (pa hvala za informacijo:))

Škratek - tudi mene morajo wcji čakat na vsaki bencinski, ja :D, mam švoh mehur... Ampak hudiča! Če bi vedela, da se to (kupon) še izkoristi lahko... Evo, vem za drugič! :D

Nihljaj pravi ...

Grem maja :)) Hvala za uverturo ... zanimivo :)

Izgubljena. pravi ...

Če boš rabila kakšno informacijo, veš kje me najdeš ;) - sicer sem pa prepričana, da boš brez problema zorganizirala :)