Bezgov sirup ni šabesa.

Tako kot je sirov štrudelj isto kot skutin štrudelj! Skuta je sir oziroma stranski produkt pri izdelavi sira. Da veš!

Sicer pa - zares čudovito je pohajati skozi kisik, ki je obarvan s sladkobno aromatičnimi molekulami bezgovih cvetov, ki dol pritiskajo z vso soparo tega vročega konca meseca, se po tistih štiridesetih štengah privleči do fejst razmajane pipe, si v totalno "in" aladdinovo flaško natočiti za centimeter bezgovega sirupa in ga zaliti s hladno živahno vodo, ki ne stoji po več tednov v plastenkah, na katerih je odtisnjen rok uporabe celo do daljnjega leta 2013. 

"A si že poskusila šabeso?"

"Ja, ampak to ni šabesa, to je bezgov sirup! In res je dober ..." 

"Vem, da to ni šabesa, ampak se bolj fajn sliši."

Oprostim. Samo, da veš, da je zgoščena sladka raztopina sirup in da je pijača z mehurčki, ki je ni za razredčiti z vodo, šabesa. Če tega ne veš, sem jezna ali pa nisem. Če me poskušaš prepričati v obratno, postanem potna pod frufrujem in razburjeno začnem kričat. Če ne odnehaš, ti začnem printat recepte s Kulinarike, ki kot nadverodostojen dokaz govorijo:

Bezgov sirup:

- 30 bezgovih cvetov, dišečih in ušečih. Uške sicer pomrejo do končne faze sirupiziranja, vseeno je fajn, da jih spucaš preden jih potunkaš v spodnje alineje ...

- 3 kile sladkorja,

- 3 limone,

- 3 litre vode,

- 3 citronske kisline, ki so sicer smrt za mehur, če kasneje pretiravaš s popivanjem, so pa nujnost, da se sirup ne pokvari.

Šabesa:
- 1 kila sladkorja,

- 2 limoni, zrezani na kolobarje,

- 10 litrov vode,

- 10 cvetov bezga,

- 2,5 dl vinskega kisa.

A vidiš, pri drugem receptu dodaš še vinski kis, vode je za uro dlje čakanja ob izviru, bezgova koncentracija pa trikrat nižja! Šabesa je bolj zanič kot bezgov sirup, šabesa zaradi mehurčkov sicer je bolj osvežujočega značaja, tako se mi zdi, ampak spet bo tukaj naš človeški mehur, ki bo pošteno jamral, če bo gazirane šabese preveč. Moje poslanstvo, da mogoče v prihodnje ignoriram šabesaste pripombe in umirjeno nadaljujem svoj tempo, je končano - haha, pisanje mi vedno da placebo učinek, da stvari stojijo bolj prav.