it sucks

Ne samo to, da sem pozabila solit njoke, da sem kisli smetani dodala preveč vode in da sem do popolnoma črne barve zažgala panirane piščančje kotlete (pa da mi je đekson svoje kremplje zasadil v rit, ker je hotel videti kaj kuham - oz. kaj NE), pač pa tudi to, da sem bila tako zadovoljna s svojim življenjem, dokler nisem odkrito sporočila tisti, ki je opisana post spodaj, da me ne bo na "ženski večer". Tako zelo mi je zamerila, tako odkrito mi je zabrusila ves svoj gnev, ki ga čuti do mene, da še sedaj moj popljuvan obrazek kažem vsepovsod. V trenutku so se razblinili mehurčki mojega entuziazma nad svetom.

Zato vem, da me čaka grozen teden. In ja! Neprestano mi pošilja esemese "pejbek's a bič", grozi mi, da se mi bo vse vrnilo. V primeru, da se ji opravičim in pokažem vse moje izraze obžalovanja, me zabije, da naj ne dramatiziram, da ji bo itak čez dva dni popolnoma vseeno zame in da... me nikoli več ne bo sprejela v svoj objem in da... sem prasica. Res me mora sovražit.

Pravkar sem bila deležna še dodatnih obtožb (tokrat ne od nje, ampak od druge bejbe)... Da to ni prvič, da sem zajebala, da smo bile dogovorjene že za oktober... Ampak se uspešno upiram, ker takrat sem bila pa res že prej zasedena. Za tokratne datume sem pa šele sedaj dojela, da se ne ujemajo. Uf... I am sooo padla_v_vrtinec. Žrtev človeške nesposobnosti za usklajevanje datumov sem.

Pa še novo leto. Silvestrovanje no. Pa Sabina na eni strani - pa Matic na drugi. Itak, da sem že odločena, ampak PA ZAKAJ SO TAKO ZELO POTREBNE TE DILEME!??? Za karkoli se odločim je narobe oz. ni popolno in me zelo zbada v globinah. Samo seksale bi.

Ampak vedno se je pa treba zavedat - it can always get worse!