Na glas je včasih besede slišat čisto drugače, kot jih poslušaš, če le tiho razmišljaš o njih, ane? Zanimiva je preprostost, ki jo spoznaš, ko se z nekom o tem - pa čeprav je skoraj neznanec - pogovoriš.
Sem zelo tipična družboslovka, nakar si ti naravoslovec, še bolj tipičen. Jaz sem estrogen, ti testosteron in jaz gledam na problem iz nešteto različnih vidikov. Ti pa samo iz enega. Jaz kompliciram pri analizah, razlagah, argumentih, pri enostavnih odgovorih, zate je rešitev jasna, takoj vidna, le ena. Medtem ko nekaj tebi čisto samoumevnega zafecljam v neizmerno veliko število vozljičkov, ti primeš štrikec in vsi vozlji postanejo samo navidezni. Jaz sem divergentno, ti pa konvergentno in spet se mi zdi taka površna in hitra posplošitev nepravilna in zločinska, kot da te označim, da nisi ustvarjalen. Seveda si, ampak na tvojem področju, ki se ne tiče reševanja problemov, ki po tvojem ne obstajajo.
Zakompliciram, ti poenostaviš. Se prilagodim, tebi je vseeno. Zato sva za skupaj in zares je fino.
8 komentarjev:
tale + in - se res privlačita in tudi jaz,zasanjana rakica; potrebujem stabilneža, da me prime in reši potopa. zelo lep zapis
...
tudi meni je všeč zapis
tak.... poetično realn :)
...
Tako razmišljanje sproži tisto vprašanje "kako kljub takim razlikam še ostaneš skupaj?", potem pa pogruntaš, da so včasih razlike prednost in ne slabost oziroma kakor jih človek pač vzame :)
zelo res! :D
Hm. Jaz bi tudi malo romantizirala.
Ruth * - romantiziraj :P :)
Jana - zelo! :)
Bolje oral nego moral! ;)
lajkam :D
Objavite komentar