Ko je vroče za popizdit, takrat me boli glava, takrat so moja najljubša oblačilna kombinacija kamot kratke hlače in kamot zgornji kratkorokavčniški ali brezrokavčniški del. Pa čeprav je v nenapisanih pravilih moje modne tablice v buči izklesano, da mora zgornji ohlapni tekstil nujno pasti na oprijeti in nedihljivi spodnji kos, medtem ko mora spodnji široki del nujno sobivati z zgornjim oprijeto-joškastim delom. Zdaj veš, da sem čez to pravilo na tablici izklesala črto in sonce, da so črke dobile enačaj k nerazpoznavnosti. Ta svoboda spodaj in zgoraj je v tej vročini za popizdit čudovita, udobna je in celo lepa.
Pristanem na vrtni gugalnici, ki stoji na terasi s 34stopinjcelzičnim nabojem v senci in ima prostora za tri osebe, kjer poslušam štorije, pijane izpade in trezne zavesti, ob katerih se opomnim, kako četrtkovo ponočno teženje lahko dokončno postane malenkost, vseeno pa za v prihodnje lahko povzročim preklic dirjajočega stampeda brez pameti, ki po štartu težko ne povzroči kaosa.
Kos sirove štručke, ki jo zmeljem, da lažje dočakam večerjo z žara, ki verjetno ni povzročila teh bednih misli, med katerimi plavam zdaj. Da bi bile vsaj hladne! Tako pa so nafilane z eksplozivom, ki čaka, da se dotakne roba in naredi svoj famozni bum ... O katerem sem nekaj momljala odstavek bolj gor, da bi se moral malo manj dogajati. Okej, tiho bom, seveda sem samo sitna, ki bi zavrtela svet in čas tako, da vsega povročenega sranja do sedaj ne bi bilo toliko nagrmadenega. Ni čudno, da sem polna slabih lastnosti.
Ne lastim si ničesar, tudi pogrešam ne, samo uživat bi malo spet začela. Ali pa je prehod v brezdelje res eno tako krizno stanje, da bom jamrala in se ne prepustila brezskrbnemu momentu, čeprav je priložnost zaslužena in res primerna.
Pristanem na vrtni gugalnici, ki stoji na terasi s 34stopinjcelzičnim nabojem v senci in ima prostora za tri osebe, kjer poslušam štorije, pijane izpade in trezne zavesti, ob katerih se opomnim, kako četrtkovo ponočno teženje lahko dokončno postane malenkost, vseeno pa za v prihodnje lahko povzročim preklic dirjajočega stampeda brez pameti, ki po štartu težko ne povzroči kaosa.
Kos sirove štručke, ki jo zmeljem, da lažje dočakam večerjo z žara, ki verjetno ni povzročila teh bednih misli, med katerimi plavam zdaj. Da bi bile vsaj hladne! Tako pa so nafilane z eksplozivom, ki čaka, da se dotakne roba in naredi svoj famozni bum ... O katerem sem nekaj momljala odstavek bolj gor, da bi se moral malo manj dogajati. Okej, tiho bom, seveda sem samo sitna, ki bi zavrtela svet in čas tako, da vsega povročenega sranja do sedaj ne bi bilo toliko nagrmadenega. Ni čudno, da sem polna slabih lastnosti.
Ne lastim si ničesar, tudi pogrešam ne, samo uživat bi malo spet začela. Ali pa je prehod v brezdelje res eno tako krizno stanje, da bom jamrala in se ne prepustila brezskrbnemu momentu, čeprav je priložnost zaslužena in res primerna.
Ni komentarjev:
Objavite komentar