and I am a Supergirl

...and supergirls don't cry. ((When you’re in love what can go wrong?))

od tega - do tega

Že nekajkrat ta teden sem se lotila pisanja pa kar nisem zbrala dovolj energije za zapis vseh idej, dogodkov, misli... Jih je bilo preveč.

Od tega, da sem končno vpisana na univ. redni študij - pedagogika - andragogika - enopredmetni in od tega, da me je Sabina povozila (!) in imam zato eno big modrico nad kolenom - vse zaradi dobrega namena in sicer rešiti avto, ki naju je zaparkiral na najbolj fensišmensi parkirplacu v Ljubljani, ki bi si ga želel vsak povprečen laik (TIK pred vhodom v faks pa samo trikrat sva naredili krog okoli le-tega). Sicer ne vem od kje mi ideja, da je tvegat življenje bolj koristno kot pa uničit pleh, ampak na srečo se je vseeno izkazalo za koristno in do tega da mi je ta, ki mi je prizadejala neznosne bolečine tudi uničila nov indeks s prvim poskusom (še preden sem ji uspela povedat, da ne sme lepit prekrivne folije čez fotografijo jo je že pripopala in povrhu še čisto pofejkano!) in do tega, da je Matičk imel svoj rojstni dan /21let/ na dan najstrašnejše povodnje (=povodenj:?) EVER!, ki je potopila Železnike in Katjušo skoraj, čeprav sem obljubila, da se ne bom norčevala iz nje - sicer kdo je rekel, da se norčujem? - in odnesla bolnico Franjo. Še vedno sem fascinirana nad dejstvom, da se je to zgodilo v eni uri in nad tem, da to nikakor ni prizadelo naše hiše, čeprav je lilo kot hudič tudi tukaj. In žal mi je, da je podnebje izbralo za svoj maščevalni pohod tudi našo državico in do tega, da moji ljubezni nisem kupila darila... Zato, ker si želi mačeto (moje opravičilo:)) in od tega, da me je mamica srdito nahrulila, ker je mnenja, da samo letam naokrog in do tega, da Sabina zamerljivo in upravičeno ni govorila z mano, ker nisem šla z njo po moje popravljeno maturitetno spričevalo na ta novo ekonomsko. Obe ofenzivi name sem doživela samo zato, ker sem se odločila, da grem z mojim darlingom v Maribor.

Sem pa prišla že danes domov in zavila v Sabinin kazino, kjer sem zagemblala 15evrov in prigemblala 25evrov, torej sem prvič v življenju kar tako dobila 10evrčkov. Strašno se mi je zdelo in se mi še zdi. Sploh ker sem finančno zlomljena.

A to je vse za kar nisem zbrala energije?? Pa da zaključim - s tem, da sem pogledala Prison Break s03e01, čeprav sem obstala nekje v drugi sezoni, zato ker se je vseee zeeelooo vleeeklooo in sploh ni bilo več pointa, ker so bili vedno vsi mrtvi in vedno vsi na begu in napetost, ki se ni sprostila in to bi začelo resno že ogrožat moje psihično stanje. Simpsonovi me pa sproščajo.

In s tem, da sem pa gledala Shrooms, ki pa tudi je neke vrste psihični suicide - poudarjam ZAME, ker sem pač tak ustrašeni freak (sicer sem bolj ali manj videla samo deko nad mojo glavo), ampak interesanten je pa bil ogled razstave pajkov, kač pa škorpijona v Europarku, kjer naj bi se znebila mojega strahu pred pajki, ampak tisti so bili itak srrrčkani, ker so bili tako kosmati in veliki like moj Rumenček Boksi (medvedek pliško) - DOKLER SO ZA STEKLOM - za razliko od teh, ki se podijo za mano po stanovanju in imajo velike črne kratkodlakave tace. Brrr.

Tale je sehr scary ^^ - ga je Matic imel zaprtega v wanna be terariju, dokler se ga ni naveličal, ker je samo jedel in samo Bil

(...še iščem eno kosmato slikico... ki bo imela luštno bitje in ki bo daleč od mene... še iščem...)

Heh... Sweet. Ja, tale je čisto plišast ja... (mi je Mr. Cyc pomagal pri iskanju :)) Ampak, da bo en real, sem pa mislila na nekaj podobnega temle:

Buci buc! No, ampak kot sem rekla... Dokler so daleč od mene oz. dokler so za šipo so luštni. Če bi se pa Matic z njim podil za mano... Pa bi dobila fobijo še pred njim.

P.S.: se opravičujem mojemu spet popolno nedojemajočem transferu z možganov na e-belipapir:)

pistacija za vse (ena)

Ne morem verjet, da sem naročila eno cunjico preko kataloga in to na silo - ker se je mami javila, da bo plačala. Lep puloverček je, ampak malce mi je preširok in če ne bo hudič skočil skupaj, sem vrgla maminih 25 evrov stran in jih poleg tega še zakopala v kompost.

Sem pa danes bila na enem malem điru po Ljubljani. S trolo številka 27 (!?) in takoj pred mojim podvigom sem šokirano zagledala minus na mojem bančnem računu. Smola, kaj naj rečem. Pa toliko lepih stvariii. Ko končno ugotovim, da H&M ponuja VSE, prileti razočaranje, ki se kaže le kot črtica (-) . Ne znam več z denarjem in vse to zaradi pistacije! Ne, zaradi evra. Če ne bi bilo v Mojem kalkulatorju 10€ enako 1000SIT, bi bilo moje finančno stanje podvojeno in vedno v plusu. In to že skoraj eno leto.

Vseeno je bil tourdeljubljana uspešen, čeprav v ponedeljek hopsam nazaj - KONČNO VPISAT SE NA FAKS! Bojda kot na novo. Dobim novo vpisno številko, nov indeks, novo študentsko (kh - kot da še nikoli ne bi obstajala na tem faksu), kar pomeni da potrebujem tri nove slike.

Pojedla sem že štiri tone pistacij, ker sem čisto popikana od ene komarjaste vlačuge, ker smo očitno na vrhuncu komarjaste sezone (!?), ker Lili smrči na postelji, ker mislim, da je prehlajena, ampak verjetno je res smrčuha po naravi. Grozno sem utrujena!

šubidu bejba

Jeiii, končno mi je uspelooo. Sem šla na vse ali pa nič in sem pripeljala v moj brrrlog tale (malo nižje dol...gor?, še ne znam zraven pisat) spot, ki je my sweetest, če že moram izbirat, ampak kot vemo kmalu ne bo več, ker bo izgubil svoj čar kot vsi podobni... (majčkeno mi gre že na živčke) in sem šubidu bejba! Ni več pokvarljivosti v meni, so samo še "sweeet" vibracije. Zakaj sem šubidu bejba? Ker me je ta beseda (šubidu) od nekdaj fascinirala in NE MOREM VERJET, DA SO JO KAR NAENKRAT UPORABILI V KOMERCIJALNE NAMENE! Kar naenkrat se uporablja povsod in za vse, prej si je pa prizadevala priti vsaj v sskj... Je pa prasička tega kar preskočila in se pojavila, še vedno ne morem verjet, v oglasu.

Bom prešaltala na... "Friendly faces everywhere, humble folks without temptation!"

Se počutim zelo pomembno, ko se mi kaj dogaja. In momentalno gledano se mi ne dogaja popolnoma nič. Še vedno čakam in to me, čisto po nepotrebnem, počasi spravlja ob pamet. To je ena od stvari - čakanje namreč - ki bi bile popolnoma nepogrešljive, če sploh ne bi obstajale. In dejstvo, da sem vsem dosegljiva 24ur na dan, mi tudi ne odgovarja preveč...

Ampak hkrati se pa bojim tiste polne zasedenosti, ko bom hlastala za prostimi trenutki. Mimogrede - belvi najt se je izkazala za izredno primerno zlitje med petnajstletne nažgane najstnike. Obnašati tako kot oni se ni bilo težko (sploh s pomočjo pijačke, ki ti obarva ustnice na viola-modro), srečala sem ljudi, ki jih srečaš le nekajkrat na leto in to samo na takšnih dogodkih in vsi so vedno isti. Poleg tega so ta srečanja toliko bolj vesela zato, ker ti prej ni treba porabit energije za klicarjenje in dogovarjanje terminov. Je bilo pa ledeno. Tudi v bundi.

Strašno dolgčas mi je. Imam samo monitor, sebe in south park. In črnuho... in System of a Down in Lonely day in blog "playing hide and seek with my stupid head" - ker sem toliko časa potrebovala, da sem dojela kako se filme doda... in forum.

Nikakor nisem sposobna izpljunit nečesa brihtnega (čemur je sicer vse tole namenjeno - od brihtne za brihtne, ne?), ne smem pa klobasat neumnosti, ker bi tako izpadla skrajno nezrelo. Zato moram malo kopirat od drugih... In to od vseh, ki pravijo "KAR TE NE UBIJE, TE OKREPI". ...Ja, se strinjam. Ja.

Ja...

Ja.

šubidu

samo Jz

Wiuwi. Že tretjič ta teden sem se nahamala palačink. In zadnjič. Malo preveč sem pretiravalaaa.

Jutri imam ultrazvok leve joške, torej srca (smeško z bleščečimi zobki). In nič bat - je samo preventiva.

Zvečer paaa - supr osnovnošolski žur z Atomik Harmonik! Grem se ga napit med petnajstletnike. Če me že obravnavajo kot eno izmed njih pa en večer bom. Majčkeno bo zmrzovalo, zato sem pa že danes izbrskala bundo... Bunda na začetku septembra!? S stola mi še vedno visijo kratke hlače. Something is NOT right!

And what happened to my silly cat?

Po glavi so mi brzeli že najbolj kruti možni scenariji o tem kje in kako bo končal moj maček. V sosedovi pralnici izstradan do smrti, razčetverjen od sosedovega dobermana ali pa v ghhhrabnu še na pol živ, s staknjenim levim očesom, zaradi napada na veliko jekleno zver. Do enih sem ga klicala in "nanana"jala in zbijala s krožniki, zjutraj pa primjavka iz Oskarjevega vozička, ker je bila zaprta v garaži.

Stupid. Kaj še mislim? Čakam povabilo s faksa.

No, resnično ne vem kaj bi sama s sabo. Ne, tole ni podobno tistemu filingu, ko ne veš kaj bi sam s sabo in brskaš po hladilniku in poskušaš svojo zoprnijo pretopit v hrano. Ampak to je tisti filing, ko ne veš kaj bi sam s sabo in si želiš napisat en nasvet za prihodnje rodove pa ne veš kater bi bil tisti najbolj univerzalen in hkrati optimalen.

Dragi moji: čuvajte svoje modrčke in nedrčke, ker je silno težko, ko izgubiš ali uničiš enega, ki ti je pri srcu! Negujte jih!

Nervous Breakdown!

A, a, A! It's been a bad END OF THE day. Za znoret.

Goveda, govna, gnoji. Razjarjena sem na mačka. ((Pa na tisto, ki bi jo najraje katapultirala na drug planet, kjer ne bi bilo žive duše, ki bi jo živcirala)). Preprosto za popizdit. Pridem domov. Mačka nikjer - že zdavnaj prekoračila Horo Legalis... Joj, jo bom tepla. Par dni me ni doma pa si že dovoli vse - lumpat pa spat drugje. Punca še ni polnoletna, punca še ni sterilizirana, da bi si taka uživaška dejanja lahko privoščila. In bog ne daj (o tem drugič), da se sploh ne bi več prikazala domov. Obljubim, da ne bo dobila hausaresta.

In takoj, ko pridem domov, še tak pozdrav:

--h: oj. zutrej sem te klicala.prej sem te 2x klicala... niti pokličeš ne

-V: ou, helou tu ju tu

--h: zakaj nisi nazaj poklicala

Pa nič drugega. Ja đizs krajst. Kje pa je "in kako si se kej mela?"? A, že vem. Potiho, za mojim hrbtom: "kva je pa delala tm? Oh, komi čakam, da gresta narazen, da mu povem tist kar mislm." V bistvu namesto tega poslušam kako drag kombinezon ima ta in ta, kdo ima porša, kje ima kdo postavljen vikend. Res stvari, ki me noro zanimajo.

Ne, ni mi potrebno imet takih ljudi okoli sebe. Pa jih vseeno imam in ne da se jih znebit, niti nimam (več) živcev za kaj takega.

Pa ne da to objavljam javno. I don't care. Zakaj tega ne povem na glas? Uf, je bilo že prevečkrat in ne zaleže.

Ne bom spala. Pa še dojela sem zakaj sem še razjarjena. Ker se moram matrat 60minut, da mi pusti eno prazno vrstico!!

Kdaj resnično tolčem same nesmisle. Nesmisle, ki so smiselni samo v moji glavi.