Juste un baiser

Še ena ljubka pozornost, zaradi katere bi bilo grešno razmišljati o razhodu s tem človekom. Vonj bi težko transformirala v priponko, da bi ga lahko zavonjalo še Vesolje, je pa približno tak, kakršen je tale tepih na slonu. Nežno-zaljubljeno-slonji mogoče? Danes me marela ne moti.

Izhaja iz mesta Nepoznamimena, je francosko in je mesto parfumov. O tem, kaj ta moment pojejo siničke nad in pod mojim oknom, pa verjetno povem jutri, ko bo njihovo čivkarjenje še uradno potrjeno. Vriskam in nagajivo pomenljivo sem mežiknila z desnim očesom!

Spomladanski zavojček Treh.

Spomladanska utrujenost.

Včeraj popoldne. Kar zmanjkalo za dve uri. Kljub temu, da sem cel dan preždela v brezdelju - pardon - sproščanju pred trenutno top nadaljevanko (pravzaprav govorim o množini). Omenjeno sproščanje poteka tudi danes, vendar ob predpostavki, da me danes čaka nekaj tazaresnega dela, ki do utrujenosti pač nima tolerance.

Spomladansko čiščenje.

Samo zgornji desni kot omare. Vendar bo najbrž počakalo do poletja, ker mi trenutno stanje na vrtljivem stolu predstavlja naporni maksimum. Zlobna energija po feng shuiju se bo tam gor (in v še vedno pokvarjenem tiskalniku!) tako nabirala še nekaj mesecev. Sicer pa so moje stvari konstantno na svojem pravem mestu. Redoljub sem.

Spomladansko hormonjenje.

Pa še kako. Ker gledam filme z dobrimi tipi (hm? zadnja trditev ni nujno objektivna); ker sem očarana nad štiriinštiridesetletnimi pedavatelji; ker me - preprosto povedano - obdaja en balonček pregrešnih fantazij. Že to, da to govorim ob tako odkritem obličju, ki se je namerno in nenamerno pokazal širnemu e-vesolju tekom let, pove veliko o tem spomladanskem divjanju v meni. Pa saj je moj status na fejzbuku "in a relationship with"?! Nah, v tem času to dejstvo ne pomaga.

Ob zavojčku treh spomladanskih se sprašujem, če obstaja še četrti (in peti in šesti?) in sicer:

Spomladansko hranjenje.
Ki je absolutno vezano na nenehen vpogled v hladilnik, na čekiranje, katerih bonov v žepku za bone primanjkuje in kje vse bom jedla naslednji teden. Vključuje tudi šestkrat na uro odpiranje predala za kruh, kar sicer z zavedanjem želim omejiti zaradi bajskastega efekta, ki ga prevelika količina ogljikovih hidratov v zadnjem času povzroča v meni. ==> "Bajskast efekt" ne pomeni "biti debel", ampak "počutiti se živega z velikim trebuhom in zapacanimi žilami".

Ne. Retorično odgovarjam, da četrti spomladanski fenomen ne obstaja. Četrti je prisoten bolj ali manj vse dni v letu, zato nima pravice do spomladanskosti. Ne postajam odvisnica od hrane, ampak postajam odvisnica od misli o hrani. V kakšni meri je to lahko patološko? Najbrž v taki, da je omenjena odvisnost. Ah.

Vreme ne pogojuje razpoloženja.

Saj je ponedeljek, ane? Vstanem, izberem turkizno, poženem se v sonce in ne v plašču. Smejim se, potem se nagajivo smejim, na koncu pa že od napora vsega dneva, pohajanja, pogovorov in misli mišice smejalke skoraj ne zmorejo več. Ponedeljek je moj najljubši dan.

Lahkotnost ne pomeni, da je pisno izražanje nazaj doma. Da spontanost in načrtovanje lahko hodita vštric, čeprav se ob taki hoji tudi ljudje vedno zaletavamo drug v drugega pa pomeni, da le razmišljam v pozitivno smer. Spoznavam veliko. Tudi to, komu ljudje najbolj verjamejo, in to, kaj ni ravno primerno, da izrečeš v krogu sedmih ljudi, ki stojijo na poslovilnem cigaretu. Še to, da ni nujno, da je butast film brez sporočila za odnose med ljudmi, pa to, da v prihodnjem tednu enkrat obiščem Tisoč in en dar štacuno, da si končno izberem eno luštno prenosno posodo.

Pa vem, da ni ponedeljek. Moj tedenski kompas ga spet malo serje. Tudi v sredo je dan lahko čudovit. Sončno žarčenje je le dodaten element, ki počohlja čvek na klopci pred faksom.

I, I get that feeling

Naslov objave si zapoješ tako:

Ker se zbudiš pa vidiš, da ni tako kot si želiš. In razmišljaš naprej pa vidiš, da ne bo tako kot si želiš. No future, there is no past.

Ker je svetel pogled malo manj svetel in samozavestnega nastopa sploh ni nikjer več. No colors to rearrange.

Ker obstaja in raste dvom in grdi datumi so še bolj blizu.

Ker je bodoči cimer ponovno v tujini. When we're apart, I get the teaching that I can't be without you.

Ker bom še ta komad slišala v živo na točki poletnega roadtripa.

Pa kaj, če sem že spet med neutemeljenimi depresivčki. Zvončkov ne bom šla nabirat.

Lažji so brutalni cilji.

A bom zmogla? - Do konca zime ponucat obe že dve leti stari kremi za roke? Eno, prav tako dve leti, sem k sreči zabrisala stran ob začetku letošnjega pritiska minusa na že tako izsušeno kožo ročnih hrbtišč. Hribčki, po katerih šteješ, kateri mesec ima 31 dni pa kateri ne, so najbolj ogrožen del hrbtne strani roke (to je obratno od dlani, štekaš?). Pravzaprav dvomim, da mi bo uspelo, čeprav bi bil že skrajni čas, da bi bili tubi že pri koncu. Skoraj vedno raje uporabim ročne kremice za roke drugih članov mojega kroga ljudi, ker vedno lepše dišijo od moje žavbe številka ena in od moje žavbe številka dve. Kot sosed, ki ima zmeraj lepše pa večje jagode na vrtu kot mi.

Ker če mi ne uspe, ne bom razočarana.

Ko zaigraš vse žetone...

Vsake toliko me še vedno špikne. Sicer pa je za popolno uravnoteženje mojega bivanja v tej vsesplošni Blaznosti danes poskrbela Tanja. Moja in naša Tanja, glasna Tanja, ki sicer najraje diha v svojem balončku abstraktnega. Tanja umetnica, Tanja, usmerjena v prihodnost, ki bo rešila svet, odpravila monetarni sistem, hkrati pa je ne bo brigalo za nikogar. Ljubka Tanja. 

... Lahko še vedno vzameš kredit!

Bolezen dinozavrskih razsežnosti.

Tak poraz, da se počutim kot dinozavrov drek.

Simptomi:

• melanholija,
• nezmožnost tipkanja dvopičja v kombinaciji z zaklepajem (to je smajli),
• nezainteresiranost za načrtovanje,
• občutek težkega gibanja skozi zračne molekule, 
• pesimizem,
• prepričanje, da si lahko upravičeno zoprn,
• "saj bo" ali "saj bo šlo naslednjič" ali "ne sekiraj se" postanejo ušesu najbolj sovražni izrazi,
• tolažba drugih doseže obraten  občutek in sicer še večji obup,
• vdanost v usodo. 

Predviden čas okrevanja:

• en teden.

Vzrok:

• je znan.
• Ko dobiš prst v rit potem, ko si od vsega začetka sicer prepričan, da tokrat bo pa le uspelo.