Ustvarjam fulmasaker na mojem frisu. Prasecmazol se mi je pojavil sredi brade ravno prvi dan spoznavanja novih vrst ljudi, ko bi morala zasijati v vsej svoji veličini in celoti in vse, narediti lep prvi vtis. No, to vsekakor tudi sem (samo sebe posijala), kljub temu, da sem se cel dan čohala pod ustnico. Pa ne me vzet za presamozavestno, kar nikakor nisem, ampak se me vzame (pišem v nedoločniku) lahko samo kot zadovoljno z današnjim dnevom.
Polno imen, tri od štiridesetih jih je ostalo v moji glavi. Polno obrazov, polovica jih je ostalo v moji glavi.
Damn... Neverjetno utrujena sem postala... Cya tumorov! In še enkrat - dis jir is sou mač beter den last jir.
Ni komentarjev:
Objavite komentar