ponedeljek, 5. oktober 2009

Še 10 dni.

"Se boš mal' pogovorila sama s sabo..." je rekla Tina v podpornem smislu sej-bo-fletn!.
"Mhm," sem prikimala. Pa si zraven predstavljala scenarij produkcije še nekaj dodatnih osebnosti. Kot da jih tistih 367 že ne bi bilo dovolj...
Obvezno pa moram omenit, da so v zadnjem času precej tiho. Nenavadno. Kar je dobro. Pozornosti sami sebi (in vsem njim) ne posvečam več toliko. Obratno je namreč vodilo na skrajno emocionalno raven - na raven, kjer začnejo čustva šuštrat ljubi mir, na raven, kjer je samopomilovanje glavna vrlina in kjer um brez meglenk tava v prav posebni megli. Kar pač ni dobro.
To drugo se pokaže kot posledica dela Malih Picajzlastih Celičnih Možganskih Stvorov, ki zaradi svojega predolgega bivanja na Zavodu za zaposlovanje, pričnejo z nenadzorovano samozaposlitvijo, sem pa spada:
  • tehtanje teh in teh in tistih možnosti, najbolj optimalnih za udobje lajfa,
  • samoanaliza v vseh detajlih lobanjskega prostora,
  • postavljanje raznoraznih znanstvenofantastičnih teorij o pravilnosti dihanja v zemeljski atmosferi,
  • izmišljevanje fikcij ljubezni, življenja, podkrepljenih s splošno romantično vsebino, ki vlada že od pamtiveka naprej,
  • še trenutno najbolj stabilne stvari spremeniti v vredne skeptičnosti in...
  • okrepitev prepričanja, da je vse drugo bolj prijetno in normalno kot pa moje delovanje v odnosih.
  • posvetitev večje pozornosti tistemu, česar nimam in zanemarjanje tega, kar imam.
Skratka - Ne, pogovarjanje s sabo ne bo ustrezno v prevelikih količinah.

5 komentarjev:

Samosvoja pravi ...

Dej se zame kej stuhti, k vidim da mas dovolj casa! :P

Izgubljena. pravi ...

doh urši, tebe sem itak že prvi dan obdelala :P

storyteller pravi ...

še 9 dni! :)

Samosvoja pravi ...

Kaj si ugotovila?? :P

Izgubljena. pravi ...

Storyteller še osem dni! :D

Samosvoja - že veš, že veš :P