Mogoče je kriv kratko rokavčniški bombaž, mogoče tanke najlonske nitke v balerinkah. Gotovo pa je, da ima ogromen potencial sproščeno druženje s pojavami, ki že same po sebi povzročajo prijetno nostalgijo, petminutno kričanje in vriskanje ob ponovnem snidenju, s katerimi je smeh večino časa edino sredstvo sporazumevanja ob kupih ogljikovih hidratov in s katerimi je tudi špecanje življenjskih neprijetnosti in jokanje nad izgubljenimi trenutki lahko zabavno. Ob kupih ogljikovih hidratov in jezerih belih omak ...
... In tudi tam z mančmelov škatlo, ki ni tako dobra kot mančmelov še vroč pekač, pa čeprav je okolje hladno in sterilno. Tudi tam lahko, če je pogovor tako usklajeno tekoč, razumljiv in celo ganljiv, ker je tako malokrat izveden. Pa si želiš, da bi bil večkrat, ker je občutek ob slovesu nabit z zadovoljstvom, da si še vedno na povsem enaki ravni, ki niti ne potrebuje besed. Ko je povezava tako močna, da začneš verjeti v obstoj mravljic, ki ne grizejo, ampak pojejo pa bika s štirimi nogami ...
... Verjeti začneš tudi v prijazne leteče pošasti in to le na podlagi vsebin sms-boxa na zdaj pa res že zelo starem telefonu. "Če boš na izletku uživala še zame, ti bo odpuščeno." in "cmz? ciljam male zajce?" ... Tako toplo je. V še tistih poškodovanih živčnih končičih se začuti popolnoma primerna temperatura, ki ni prevroča, da bi se kdorkoli ob tem slabo počutil. Taka toplina je najprijetnejša, spomni te na to, kako je obdobje, ko si sit samega sebe in posledično prijateljev, prepričan si, ne potrebuješ jih, ker predstavljajo dodatno breme, ki požrejo tisto še zadnjo molekulo glukoze, ki jo sicer šparaš zase in za trenutek najglobjega depresivnega stanja. Spomni te na to, kako je tako obdobje zares hladno ...
... Spomni te še, da ti prijatelj ne odvzame, ampak da še tisoč takih glukoznih molekul ... Ki jih potrebuješ, da do depresivnih podob v buči ne pride, ampak ko pride, postanejo manj črne, manj nesrečne in manj težke. Prijatelji te ne pozabijo, jih ne pozabim! Pa kaj, če je sentimentalno.
... Spomni te še, da ti prijatelj ne odvzame, ampak da še tisoč takih glukoznih molekul ... Ki jih potrebuješ, da do depresivnih podob v buči ne pride, ampak ko pride, postanejo manj črne, manj nesrečne in manj težke. Prijatelji te ne pozabijo, jih ne pozabim! Pa kaj, če je sentimentalno.
2 komentarja:
:*
pikc :*
Objavite komentar