Še ne znam. Ne maram. Ne sprejemam. Ne dohajam. Ne zmorem ...
... Je (nje, spontanosti op.i.) vpeljati v moj "Za način doživljanja tega lepega sveta" oddelek v Uradu za naravo Vesoljno Izgubljene.
Načrtovalka sem. Takole edino rata bit manj izgubljena kot sicer in takole edino rata, da ne lovim v krogu svojega repa, ki ga nimam, ampak da se naprej podim za pred mano letečimi-bežečimi bitji, situacijami, cilji. Katero zobno pasto naj kupim, kaj naj bo jutri za kosilo, kdo bo tisti, ki bo za tisti dan dobil čast mojega prevoznika.
Malo go with the flow injekcije bi pa lahko že dobila v rit. Ti dve, ki me še čakata, namesto tistih vitaminov.
Ni komentarjev:
Objavite komentar