Vem, da nič ne vem.

Je izjavil Sokrat. In tako bom izjavila tudi jaz. V sredo. Pri izpitu iz etike. Tako bo vsaj glede na moje navidezno učenje.

Kar naenkrat je vse postalo tako pomembno. Tako pomemben je bil šoping danes, tako pomembno je bilo kupiti tisti dolg pulover s kratkimi rokavi, da ni res! Absolutno je bilo potrebno pospraviti tisti konec omare, ki se ga sicer nisem dotaknila vsaj eno leto in skrajno moteč je bil prah, ki se je nabral na tiskalniku. Zato je bilo treba vse posesati, da slučajno en izpadel lasek, ki leži pod posteljo, ne bi zmotil mojega kasnejšega (?) zelo poglobljenega učenja. Nujno potrebno je bilo prebrati vse bloge vseh neznanih ljudi in obvezno je bilo treba urediti datume in si odpreti še dodaten koledarček na računalniku. Ljudje, s katerimi običajno ne govorim prek msnja, so nenadoma postali zanimivi, vsem je bilo treba zaželeti srečno novo leto. V dveh dneh sem se uspela registrirati na dva portala, obalanet in myspace. Še vedno ne vem kaj točno bom počela tukaj gor, razen tega, da BOM gor, ampak se mi pa zdi blazno kul, ker sem tam, kjer so vsi (Nina pa Maja sta krivi!:P).

Pa pravkar smo dobili obiske in nujno moram it sodelovat k vsem (običajno ne-tiče-se-mene) pogovorom. Sokrat me bo že počakal, da mu povem ta svoje:P. (hmm... Bi bilo treba uvest tiste ta prave smajlije sem gor, kaj? Se bom zagotovo še danes lotila tega problema! :D).