Preziram trenutno stanje nefunkcionalnosti. Preziram besedo nefunkcionalnost in preziram Sebe kot nefunkcionalno. V sebi ne najdem kančka energije. Glava se mi bo vsak trenutek spremenila v obliko monitorja. Počutim se spužvasto, zanemarjeno in smrdljivo. Uporabila sem že vsa sredstva, ki bi me spravila v bolj vitalno stanje - svojo Bedo sem poskušala nadomestit s hrano, trudila sem se, da bi s sebe izmila vse gnile molekule, ki zavirajo normalen stik s svežim zrakom, nacedila sem se vode, da bi prečistila vsa tkiva v mojem telesu - pa mi nič ne pomaga. Ostajam na točki Nezadovoljstva, ostajam na točki, kjer samo Potrebujem.
V najbolj optimističnem delu svoje duševnosti čakam klic. Klic, ki mi bo povedal, da prihaja. In vendar - ne razumem zakaj ga tako zelo pričakujem!? Kljub temu, da bom nahranjena, bom ostala lačna.
Lovim se v krogu. V krogu potreb, ki bi me morale zadovoljiti. V krogu iščem Smisel pa ga ne najdem. Čutim, da obstaja. Najbrž izven kroga. Kot poosebljena Pozitiva, čutim tudi to, da bom ta Smisel našla. Jutri. Prisežem tudi, da bom postala nadvse funkcionalna. Jutri. Predvsem s seminarsko o f*funkcionalni pismenosti!
Le od kje občutek, da se je med napisanimi vrsticami pojavil razlog in izgovor za mojo sitnobo in histeričen jok?
14 komentarjev:
Uf, kolikokrat se jaz znajdem v podobnem stanju ... In čeprav se je zgodilo že milijonkrat, še zdaj ne vem, kaj me privede do tega in kaj točno me reši ven. Vem samo, da se takrat počutim kot kup dreka, ne samo, da ne prenesem družbe, še sebe postavim na lestvico prezirajočih in takrat je najhuje, ker ne morem niti sočustvovati sama s sabo, ker si grem tako na živce s tem stanjem, da bi se kar izbrisala. Najbolj smešno je, da ko zavestno pomisliš, kaj bi lahko ta začaran krog butastega počutja prekinilo, ti na pamet ne napde nič, potem pa se zgodi nek nevidni preboj in spet si ok - meni je velikokrat pomagalo, če sva se šla s fantom vozit z avtom ponoči, jaz sem samo sedela in sva bila tiho ali pa sem govorila v prazno o svoji 'nesreči' ... potem se je ponavadi nekaj premaknilo v meni, ni pa to zanesljiv recept, ker pride tudi tako stanje, ko sovražim tudi misel na to, da bi mi sploh bilo kdaj bolje (jaz sem rahli mazohist).
Včasih človeka mori tudi to (ugibam pač, asociiram), da je ful omejen kar se tiče svojih dejanj. Recimo jaz zapadem v stanje, ki si ga lepo opisala, ko se okrog mene nabre veliko opravkov, ki jih MORAM narediti, ampak jih NE ŽELIM. Takrat se počutim totalno ujeto, se sprašujem komu na čast se sploh igram te bedarije in mi vse dol pade. Potem mi pomaga, da kakšni obremenjujoči stvari v faco rečem 'ne, ne bom' in se obrnem po svoji poti - takrat lažje zadiham, ker me neha morit, da sem neka lutka, ki pada v pasivo samo zato, ker upošteva okolico.
Poskusi najti eno fino stvar za ta večer, ki misliš, da te lahko najbolj od vsega dvigne nad tla ... in mogoče te bo. Če pa ne, pa ne pritiskaj sama nase, ker pod pritiskom človek deluje zelo čudno, razbremeni se šele, ko je svoboden in ničesar ne pričakuje ;)
veš kaj js rabim v takšnih trenutkih?? PLES!!!!! VEČER PLESA!!! :D :D
@n. - glede na dolžino tvojega komentarja lahko samo kimam :D (sploh nimam replike:D)
Zanimivo pa je, da to ponavljajoče stanje lahko potem opisujemo in opisujemo z milijon že povedanimi besedami pa bo tema še vedno nadvse zanimiva:) - kot kakšen paranormalen pojem o katerem lahko debatiramo leta in leta pa ga še vedno ne bomo mogli pojasnit:D
@laura - mislm, da men niti ples ne bi pomagal... vsaj ta trenutek ne, ko sem fizično med bolj "švohotnimi":D (se pa recimo še vedno lahko zanašam na glasbooo:) - tud to je nekaj)
darja jst mam pa lih obratn primer, jst sm se pa odločla po včerejšnmu kolokviju da postanem nefunkcijonalna za en mesec ali več, tut premaknt se ne mislm, sam kar bo nujnga:) hehe, pa ja tist zanč me je pa kr pretresl, k res nism vedva, zdj pa vem pa te še bl občudujm:) pa sploh nism opazila, pa jst ponavad use opazm:), to pa sam zato k maš hudo čupo:), mal sm čudn napisala, sam se mi ne da popravlat:) grem spat, grem se prestavt iz stola na postlo, bo težko...sam bom:)
@mojčca - ti si me itak že čist ganila s svojim nevedenjem in s svojo reakcijo:) - sonček siii* (ampak vseen sem misnla, da se grozno opaz s tistimi švohotnimi laski, ki sem jih imela preden sem se šla strižt:/)
Sem pa slišala ja, da si tud ti super opravla s programiranjem in si kr prvošč tale mesec počitnc :) - si zaslužš:) - eni smo pa pač prej skor dva semestra bluzil:)
ko da bi prebrala sebe zdle :) ... pravkar razmišlam, ka bi še naredla, da bi se mal zbudila, da bi začela intenzivno kopat po knjigah, da bi se končn spravla mal učit ... ampak ne gre... sam se bom prisilila pa si zagrozila, da se premaknem iz točke mrtvo, na točko živo :)
@katka - upam, da vsaj tebi uspe:) Jz se tud nekaj trudim zdle pa dvomim, da mi bo uspelo:)) (torej sem že dva dni v istem stanju:D)
ei ti se sam spouni, da sm js v istem stanju + da mam še v sobi svojega nadležnega brata k na mojem telefonu špila najbolj neumne igrce :P ...
ziher ti je lažje ko veš d sma že dve take :)
Smo že tri :) Jaz sem si v tem učnem mrtvilu vzela čas in dopolnila svoj seznam najljubših filmov, poglejte, kako sem bila pridna :)
Ha! n. Jaz sem pogledala celotno sezono south parka:P:D Tko, da vodim:P
No pa če vaju bo še tole malo bolj osrečilo... Trenutno je v mojem okolju še nekaj oseb z istim stanjem:D
no pol pa nismo same krive za tako stanje... ziher je vreme al pa pritisk al pa položaj lune al pa ... :D spomladanska utrujenost bo!!
važn d si lahk jamramo :)
JA:D Važn, da si lahko jamramo ja:) Važn, da obstaja Mreža, kjer lahko ven iz sebe damo ta nadležna ne-občutja (blog) in da se tkole pol tud najdemo in si nudimo medsebojno oporo:P
Oh, se že bolš počutm:D
ka zej punce kak je danes z vama :)? kej bolš:)?
men se isto spet nč ne da :D (nič novega)
@katka - z moje strani... Konkretno nič spremenjenega, ampak se pa bolš počutm, ker sem dons nardila natačnčen plan za junijski izpitni rok (napisala predmete po številkah od 1 naprej in to nabila na steno, da me bo vsakodnevno opozarjalo zakaj bivam na tem svetu:D) - na žalost pa zaenkrat ostaja le pri planu:P
Objavite komentar