"Piknik za pet... Deset tisoč..."

“Piknik bi mel.” Sem reku: “OK. Kolk nas pa bo?” “ma tm 5, 10 000.” “Opaaa, kje pa bo to?” “Ja na Otočcu!”

(ne poznam natančne številke obiskovalcev - verjetno znaša več kot deset tisoč)

- čisto kmalu po prihodu - Bina in Jaz -

Domov sem prišla s popikanim Hrbtom (komarji so prav zares imeli gostijo leta in niso mesarili le po hrbtu), popečenimi Rameni (aha, tudi jaz, ena tistih, ki ji je sončna krema obvezna oprema, se je spozabila in jo v času najhujše pripeke pustila v avtu), požganim Jezikom (lačna sem pogoltnila frišno pečeno hrenovko in ugotovila, da je - nemehecat - prevroča!), s smrkastim in kihajočim Nosom (pričakovano), Mehurjem, ki se je ponovno na smrt skregal z mojim telesom (nemarnež se nikoli ne strinja z mano, ko se je treba ohladit v vodi) in brez japank! Kljub vsem tem grozodejstvom, me je obšla prijetna ugotovitev, da sem dejansko občutila Raj. Osladno in zlajnano? Prisežem, da ne! Da ob vseh špikajočih kosmatih nogah, smrdečih podpazduhah, ogabnem zadahu in umazanih ušesih rečeš le: "Pa saj smo na Rock Otočcu!", je skoraj sanjsko. Lahko obstaja še kaj bolj rajskega?

- moj prežrt hrbet -

- pujski pripravljeni na še večje pujsanje -

Največji hec vsega tega raja je, da ob vrnitvi domov in čofotanju po domači banji nisem občutila prav nobenega posebnega užitka. Čista in malo bolj topla voda, po kateri naj bi (in tudi sem!) hrepenela tri dni, ni bila prav nič posebnega. Prav očitno se umazanije navadiš nenavadno hitro. Čistoča ti postane celo zelo tuja. Čudno si je bilo umiti zobke (enkrat vmes smo si jih umili v merkatorjevih vecejih sicer) in še bolj čudno je bilo ležati v vsej mehkobi, ki jo premore moj jogi. Najbolj presenetljivo je (skorajšnje) sožitje mene in vseh tistih žuželk ob Krki. Ne rečem - občasno sem že zakričala in histerično zakrilila z rokami, ampak ponosno bi se pohvalila, da sem vse žužke poskušala pridno ignorirati, kar mi je kar lepo uspevalo (za razliko od Sabine, ki je z zaharmony poteptala noge skoraj vsaki gigantski mravlji). Posebno točko si seveda zasluži wc... Ni ga lepšega kot domači skret! Vsi tisti wc.ji na štrbunk - dobesedni bljak in kak! To še v raju ni sprejemljivo. Rešila me je narava pa še ta je bila proti koncu že prav obupna.

- iz blata ni nobene bolj aktivne fotografije, ker pač... Ni bilo aktivnega metanja po blatu:). Je bilo samo pussy pacanje po joških :D -

- pa čofotanje v Krki -

Vzdušje je (bilo) na Rock Otočcu zares fenomenalno. Ne rečem - težkih pijancev je bilo kar nekaj (v takih primerih pride na vrsto Sabina in njeno lajanje na vsakega, ki vsiljivo vstopi v tvoj intimni prostor - osupljivo, kakšne sposobnosti ima ta punca:P), ampak si vseeno z vsemi na približno enaki valovni dolžini (si umazan in smrdiš:D). Blato -> Krka -> tuš -> blato je romarska pot vsake blatne skulpture (tudi moja, vendar samo enkrat! - blato je neverjetno težko odstranljivo).

- Alfi je pričaral sneg (Silvestrski poljub je bil vrhunec festivala:P) - še nikoli v življenju nisem pogoltnila toliko milnih mehurčkov! -

Omembe vredno je tudi moje srečanje s pravo tivikamero (tokrat nisem ponesrečila vsega:)). // Opis bo le površen približek // Kdo je najbolj seksi nastopajoči? - Tomi. Bi ga rada spoznala v živo? - Ne. Zakaj? - Nočem, da mi podre določene ideale. Kaj pa seks tukaj? Kako gre? - Sem s fantom. Kaj pa pravi mami, da si na RO? - Pa saj sem stara že 21 let! (Tega še vedno ne jemljem kot kompliment!)

- Sabinin enotedenski tatu, ki se je izpral v petnajstih minutah (ja, je naredila reklamacijo in dobila novo joško... Tatu.) -

Zagotovo bomo rajali tudi naslednje leto. Super je bilo, ampak... Še vedno pa sem ostala brez dobrih starih japank z udobno obliko moje noge, ki jih bo od sedaj naprej veselo nosila neka ciganska deklica. Pfej (dah, že vidim, da bom to težko prebolela:)).

- aha, tu imam še svoje japanke -

- pa še lupčka za našega (a.a - samo moj je!) fotografa, ki nam je priskrbel VIP parkirišče :D -

Kako tipično zame, da sem tole poročilo pričela z jamranjem...:) Sovražim tipkarjenje o daljših dogodkih - vse bi rada zajela z eno besedo! Sem se vseeno potrudila, a vseeno ogromno izpustila... Bilo je res zabavno, blatno in sproščujoče. Na momente so bile določene stvari zoprne, ampak take stvari se samoumevno ne ohranijo v spominu (razen ubogih japankkk). Jap, umazanije se navadiš, vzameš jo za svojo - še vedno pa zelo paše možnost tuširanja v domači kopalnici. Rock Otočec... Še malo pa bom spet tam! :P

- photo by Matic (je bil zato tam), samo tele zadnje se je dotaknila profesionalna roka Sabine:) -