Drobni, krilati, poletni, izpitni.

... in tu so spet oni, žužljivi stvori, ki mi poleg potenja na mestu (res sem samo sedela pa sem že postala vsa lepljiva in smrdljiva) krajšajo dolge (zares so že dolgi!), vroče, kasneje še soparne (in to je najbrž ključno za moje potenje na mestu), s ploho zaključene, proti koledarskemu začetku poletja hiteče, meteorološko gledano že poletne dni.

Opomba: Če se komu zdi zgoraj napisano preveč nerazumljivo in prekovsehmejzakomplicirano, svetujem branje "besedo za besedo". Pravilna uporaba vejic ni garantirana.

Skratka... Vsako leto je znova in znova (kot novoletna voščilnica!) temu posvečena objava... Brenčači so spet prisotni tako dopoldan in popoldan kot so prisotni zvečer in - kar je najhuje - ponoči, ko sedajo na osvetljen računalniški zaslon, me obveščajo o svoji ogabi in na tem zaslonu dejansko tudi obsedijo, ko jim z eno svojih plišastih igračk pomagam, da postanejo žužljivo maslo.

Opomba: ta plišasta igračka ni ljubka plišasta igračka in svoje poslanstvo - teptanje male golazni - opravlja že vrsto let.

Dva sta že, če bosta še ta dva v maju in še tista dva od lanskega leta pa tisti obvezni pogoj in še en, dva, trije za letos, od tega enega lahko pustim za naslednje leto... Potem že imam opravljen letnik! Neverjetno, ampak sama sebi se zdim resno oslabela na svojem psihičnem zdravju, ker vsako minuto dneva preračunavam opravljene, neopravljene, morajo-biti-opravljene izpite in že zdavnaj vem, kako pa koliko... Pa še vedno mislim, da bom s ponovnim preračunavanjem odkrila nekaj novega, še lepšega, še bolj čudovitega. Zavedam se, da je letošnja izpitna situacija veliko bolj prijetna od lanske.

Opomba: Ampak prosim, se lahko ne izgubim v vrtincu sanjarjenja? Še vseeno bodo tile izpiti na koncu izpadli absoluten Bav-bav.

Želim si že nekaj risanega in pisanega. Zabavnega in zabavnega. Monsters vs. Aliens recimo?