Ne boj, mesarsko klanje!

Pokoli mojih osebnosti se nadaljujejo (nikoli ni bilo začetka, konca pa očitno tudi še ne bo...). Gotova sem, da je tista, ki poseduje Lenobo, svojo vojsko umaknila in vem, da je tista, ki ji vlada Želja po znanju, močno okrnjena in izčrpana - vendar še vedno zmagovalna. Spremljanje bitke in končnega rezultata me je tako prisililo, da sem se prav zares podala preko (8x4=) 32ih stopnic (spet eden težjih bojev) v domovanje gospe Kokoši, v prostor, imenovan Podstrešna sobica, kamor luč monitorja ne seže več. Kokoš, vsa mogočna in čepeča na prtičku, večjem od njenega zadka*, je s svojimi strogimi, skoraj sovražnimi gumbkastimi očmi zabolščala vame. Iz svojega vidnega polja me ni izpustila, dokler ni menila, da si zaslužim pavzo (50minut, kot naj bi praviloma zdravo trajala sposobnost mirovanja na enem mestu). Ušla sem ji! Ne za 20minut, kot mi je dovolila, ampak kar za celo popoldne! Pa me je zoprni notranji Glas zvečer pripeljal nazaj - za nadaljnih 50minut. Sem ubogljiva, ni kaj. Ena:nula za del Pameti, ki je pametna. Bitka je dobljena. Je tudi vojna?

Tako izgleda strašni, nehumani teror Kokoši, grozljivega stvora, ki ga bom morala trpeti še cel mesec:

Ne boj, ampak mesarsko klanje? To mi je švigalo po glavi prejšnji teden, ko sem končno prekinila njegovo vegetiranje na mojem računalniku, ki je trajalo več kot eno leto in mu tako dala priložnost, da me potegne vase. 300. Najbrž sem na njegov račun slišala še največ posmehljivih komentarjev, ampak meni je bil dejansko supervšeč.

Come back with your shield, or on it!

Je citat, ki me osupne vedno, ko prebiram o špartanskem življenju. Torej... Moja današnja bitka s Kokošjo (točno, sedaj so boji med osebnostmi zaenkrat umirjeni - a ne končani!) - hir aj kaaammm! THIS IS VA-ĐA-JNAAA! Ali kakorkoli že... :) Pa če domov (= v mojo primarno sobo) pridem na ščitu!

// Omeniti bi morala še Travian, ki mi povzroča hude duševne bolečine, kajti opazovanje, kako te nekdo napada, ti pa nimaš možnosti umika, je izredno naporno... Nop, ni me še zasvojil. :)) //

vađajna pravi: ja, ja... Zdj grem.

sabina pravi: pa živa prid nazaj

*zadek: nimam pojma, zakaj mi je bil ravno tisti trenutek ta izraz bolj simpatičen kot "rit" :)

P.S.: slikic z lago di garda še ni, ne.