Ko sem si že skoraj izpahnila čeljust od pretiranega nasmihanja strašni Medicinski sestri v splošni ambulanti in sem prvič v življenju od Nje dobila povrnjen nasmešek in celo (!) rezgetajoč sproščen smeh, ker se je skušala o nečem pohecat (ha! Dvojni napredek!), sem najin že skoraj prijateljski odnos, za katerega sem se trudila leta in leta ob vsakem obisku tiste zdravniške ambulante, uničilia v trenutku. Vsa srečna sem že skakljala po hodnikih in si prepevala prirejeno pesmico "ona je BOLJŠA od zdravnikov", nakar sem se na filmski način ustavila. KRŠKRŠKRŠ (= tisti zvok, ko se v filmu nenadoma vse ustavi). V ambulanti sem pozabila nekaj papirjev! S strahom sem se odpravila nazaj proti vratom, postala pred njimi in mučno, kot še nikoli, potrkala. S srepečim pogledom je zabolščala vame (skoraj je presegla bolščanje tiste Kokoši na podstrešju, ko se učim) in čakala, da izpljunem, kaj je moralo iti tako narobe, da si je zaslužila mojo vrnitev. Moje iluzije o najinem novem pristnem odnosu so se v trenutku razblinile. V roke mi je vrgla mojo kartoteko in mi tako nakazala, da naj kar sama poiščem tisto, zaradi česar sem ji uničila njeno rutino tiskanja receptov. S tresočimi rokami sem brskala med papirji in zraven poslušala njeno besnenje nad dekletom, ki je pozabilo zdravstveno kartico. Da ona sovraži kartice, ker jih vsi pozabljajo, je robantila. Ha! Našla sem, kar sem iskala... In se s sklonjeno glavo, s cmokom v grlu (to je menda smrkelj?) in solznimi očmi (nimam alergije!) odvlekla stran od Njenih prostorov - poražena in brez ponovnega upanja v naju. Z vedenjem, da bo tudi ob naslednjem obisku ustvarila mučno tišino, medtem ko bom čakala na klic gospe Bele Halje. Z vedenjem, da me bo tudi ob naslednjem obisku vprašala o "današnjem datumu" na način, kot da bi morala vedeti, katerega smo danes in na način, kot da me bo, v primeru, če ne bom povedala pravilnega datuma, napadla s skalpeli in ostalimi medicinskimi pripomočki, ki bi jih lahko uporabljale vojaške armade kot morilsko orožje.
Po tem bi lahko napisali scenarij!
7 komentarjev:
Ne se sekirat, medicinske sestre so običajno tečne in njihovih izpadov sploh več ne jemljem resno. Pridem, postorim, kar pač moram in hvala lepa za usluge.
Mogoče je meni lahko govoriti, ker baje ne gojim nobenega strahospoštovanja do ljudi, četudi nadrejenih. Zame smo vsi enaki haha.
IGNORIRAM!
Brez besede :)
n. - niti se ne sekiram, ampak waah! To sestro zares sovražim. Vedno s tistim predirnim pogledom bevska na vse - še ust ji ni treba odpret. Kot da smo ji mi krivi, da ima vsak dan opravka Z MLADINO. Naj jo premestijo med starčke, če nas tako sovraži.
No, dobro zate, da si vedno na istem nivoji kot Oni:)... Moje strahospoštovanje je včasih pretirano in kdaj še nedolžnega vprašanja ne upam postavit (sploh pa so svoja zgodba določeni profesorji na faksu. Čisto živčna postanem že samo da jih prosim za podpis v indeks.
katjuša - tebe sploh noben več ne razume! :P Hvalabogu sem s tabo telepatsko povezana in se mi ni treba ubadat s tvojim skrapucalom:P :D ... Ja, ja. Sej se učim (ampak mi ne gre nč v glavo).
Jst se držim stran (kolikor se le da) od belih in modrih halj :P
ignoriram:)
hahaha
Katjuša: katjuša, dons zvečer na msn pridem, preh sm pa delala k si klicala, inventuro smo mel dons...
Poznamo take M. sestre. Jaz sem se jih tud vedno bala, ampak se jih ne več. Ko sem bila nazdanje v konfliktu z M. sestro pri zobarju (mojemu bolečemu zobu je nabila datum za pregled čez 2 meseca in pol) sem jo vljudno prosila za kartoteko, ker jaz in moj zob odhajava drugam. Malce je zardela in že drugi dan ob 9 je bil zob pozdravljen. Vrni ji z enako silo, kot ona meče tebi!
@storyteller: pa saj bi se jaz tudi - z največjim veseljem - pa mi telo ne dovoljuje:))
@mojca: jz te tud čakam na msnju pa te ni od nikjerrr!
@nefertit: uf, to si pa pogumno naredila:) - jaz tega nikoli ne bi upala, ker bi imela v glavi, da bi po mrfiju zihr na slabše padla:)). Tako da ostajam pri preverjenem :roll:
Objavite komentar