nedelja, 10. avgust 2008

Včasih sem Emo.

Zadela me je skrajna emocionalnost. Pripeljala me je do nerazumljivega spajanja besed, ki pomenijo Nič v primerjavi s tem, kar čutim. So Nesmisel, ki ga ne morem in ne znam osmislit.

In spet je to ena tistih tipkarij, ko ljudem z ne preveč stabilnim čustvenim delovanjem branje toplo odpriporočam.

V svoji (splošni) osnovi sem srečen človek, srečna oseba s srečnim pogledom v in na svet, ki vedno tudi prinese tisti slavni srečni konec (preživetje?).

V svoji trenutni in konkretni osnovi pa sem... Nadvse brezvoljna in žalostna persona, ki se trpinči z na glas izrečenimi samoprepričevanji o tem, zakaj in kako tako zelo spadam v sam vrh skupine Trpečih. Še vedno gledam v prihodnost z nadpovprečnim optimizmom, ampak vseeno me trenutna melanholija fiksira v stanje občutja brezizhodne žalosti. Utrujena sem od bivanja, utrujena od biti Bit.

Imam voljo. Pa ne vem točno zakaj jo potrebujem. Ne najdem bistva, za katerega bi se morala borit.

Tria pravi:

se boš z nožičkom za krompir olupla

Tako me nasmeje Ona. Kako me nasmeje On? Fotografira moj objokan in spačen obrazek. Slikico nastavi za mojo prikazno sliko v njegovem telefonu.

Sem dokaz za to, da se leto in pol trajajoče zdravljenje lahko sfiži v komaj dveh mesecih. Pripombe v smislu, da naj ustavim samopomilovanje in naj ponovno začnem bliskat s sončnimi žarki, gladko ignoriram. Od časa do časa celo (in tudi) pridem do točke, ko se mi ne ljubi več kazat nasmeha na obrazu. Maska mi je padla dol.

Ne vem pa, kako si država upa predstavljat, da bom na datum v nevrološki ambulanti čakala do maja naslednje leto??? Ne želim si spet igranja nujnega primera.

Mogoče res ni tako hudo, kot se mi trenutno zdi, zagotovo pa je huje, kot bi moralo po vseh zdravniških kriterijih in pravilih biti. Furam safr. Pa kaj. Zaenkrat mi ustreza.

12 komentarjev:

Anonimni pravi ...

Tudi največjim optimistom včasih ne uspe na svet gledati z upanjem na boljše in se spustijo v melanholijo tako, da je tudi tebi včasih to dovoljeno.

Ampak to obdobje naj ne traja predolgo časa, ker te želimo videti z resničnim nasmeškom na obrazu :)

Izgubljena. pravi ...

Če ne boš ti, bom pa jaz: OH! :)

Pa dobr veš, da se tud zdej ne morem upret nasmehu:) (čeprov sem rekla, da mam dost tega:)).

Katja pravi ...

Veš kaj. Moraš bit tru emo, to je še huje, kot če si emo. Ker potem si tako na tleh, da slabše ne more bit in te tisti vzmetek na dnu vrže na drugo stran. :) Sicer pa ne bom pametna, ker popolnoma razumem o čem teče beseda ...

Anonimni pravi ...

To je pa lepo. Boš vidla kako se boš smejala, ko te bom en dan ugrabila in odpeljala v moje rovte :P

Izgubljena. pravi ...

Imaš čisto prav katja :). Ma zanimivo mi je to, da ko si na dnu, ne moreš drugač, kot da greš nazaj gor, ker tam dol počasi začne postajat dolgočasno:). Itak pa mora bit padec nujno, da se spomneš, kako je fino bit na vrhu in si počasi spet želiš nazaj:).

Katja pravi ...

oh, ja. res. res. zato jaz danes pečem štrudelj. naj mi kdo pomagaaaaa ...

Izgubljena. pravi ...

Joj Katjuša - komi čakam :D ... Bo blagodejno vplivalo na moje vsesplošno bivanje:).

katja - bi ti z največjim veseljem pomagala, ampak mislim, da bi me moja kuharska nesposobnost še bolj zabila pod zemljo... Pa verjetno še tebe zraven, ker bi na koncu ti morala pomagati meni:)).

Nihljaj pravi ...

Mislim, da smo vsi včasih emo :) Ne sekiraj se pretirano, držimo pesti za zdravstveni napredek, ne izgubi upanja ;)

storyteller pravi ...

Če pomislim na zadnjo zimo in zgodnjo pomlad, ko so se oblaki trgali (konstanten dež) in je izgledalo, kot da se bodo naši potopci o Soncu le učili Ni ga bilo na spregled)... Tako temačno in turobno obdobje ne pomnim v svojem (ne več tako) mladem življenju. I was the Queen of Emo :P Hvala bogu, sem bolj ali manj (mi kdaj še zagodi kak pms ali ne-bodi-ga-treba preblisk) ozdravljena depresije! Oujeeee...

In ja, moramo doseči dno zato, da gremo potem lahko le še proti vrhu. Pokukaj na plano, nasmehni se in videla boš, da ne boli! ;) You'll be back in shape soon :*

Izgubljena. pravi ...

@n. - emo smo definitivno občasno vsi:)) Pa če z razlogom ali pa brez:) Hvala za tvojo željo:)

@storyteller - pms ali ne-bodi-ga-treba prebliski so popolnoma razumljivi - važno, da je tisto temačno obdobje mimo:).

Sicer se pa že nasmiham ob buljenju v knjige - ne morem verjet, da bom to rekla, ampak prav paše mi:))).

bubbles pravi ...

ne gre govort o emotih brez tegale videa:
http://www.youtube.com/watch?v=1HQIcdGg63I
sicer pa me blazno živcirajo ljudje, ki od tebe vedno pričakujejo dobro voljo in nasmeh. mission impossible. in hvala bogu! tko da ti se kr zaemotaj (majkemi, to je nova pridobitev sskj-ja :D), za nekej časa se legalno lahko :)

Izgubljena. pravi ...

Oh, bubbles - i must be emo too! Tale komad/video zajame celotno bistvo emo razreda :)).

"zaemotaj" - :D ... Ok, ok, se grem nazaj emotat al kako že:)).