Spet v fazi samopomilovanja in spet v fazi samoanaliziranja. Celo pot domov in še prej - po blazini, v kopalnici in med vdiranjem lužaste vode v ne-vredne-svojega-denarja-Škornje. Da bi obtožila Prvi redni in večni ženski izgovor? Ne morem. Morda bi se morala strinjati z Drugim ženskim mitom, ki vključuje jemanje tistih tabletk in vse njihove razpoloženjsko nihajoče stranske učinke? Tudi ne morem. Je problem v tem, da sem ženska? Povsem verjetno!
Zakaj iščem opravičila? Bom potem posušila sledi žalosti, jeze, obupa, zbeganosti in vseh drugih tisočih negativnih čustev, ki jih kljub naprezanju ne morem definirat? Bom lahko razglasila in obtožila pravega krivca - zlobno gospo žlezo, ki je odšla na dopust in dopustila hormonom, da naredijo kaos v mojem organizmu? Potem naj bi se počutila bolje... Res?
Danes sem iz sebe izlila skoraj cel Atlantski ocean. Ustvarila bi lahko še Pacifik pa se bojim, da ne bi kdo utonil (že tako nas pumpajo s strašljivimi posledicami taljenja ledenikov). Nezmožna sem česarkoli... In jutri je izpit. Kolokvij. Ni važno. Arašidovo maslo v kombinaciji z marelično marmelado je še boljše.
6 komentarjev:
ouujaaa..midve sma si kar preveč podobne (ugotovila že v prvem stavku!) :):)
Samopomilovanje in samoanalaza, ha? :)) Včasih preutrujajoče že vse tole.. :)
Jaz pa sem ti na kubik :o)
Hitro, glavo gor!
Vso srečo na kolokviju!
Petra, hvala. :) Glava je že gor!
Srečno na izpitu!
Jaz proizvajam občutno preveč solz. Kar pada in pada. Čudno. No, vsaj razlog mi je jasen - enkrat za spremembo :)
Očitno je(blo) neki v zraku :o
Ja ja, grupni izgovor;)
Sicer lahk pa še prva 2 izkoristim ;D
Lp
Objavite komentar