Zelo poskočne volje sem bila in ker mora generalno čiščenje sobe vedno prinesti določeno dekorativno spremembo, sem tisto revno ščetinasto malo smrečico, še ne 25 centimetrov v višino, zvezala z Rdečo Mašno (ne podlegam lila-srebrnim trendom letošnjega smrekovja) in postavila na pomembno visoko mesto v moji sobi. Visečnost na njenih neumrljivih zelenih vejah so si prislužili naslednji, ki so v naši družinski škatli za praznično okrasje, že od dinozavrov. Pa srebrne koraude.
Rdeča Bunka. Ogromna. Ta glavna od vseh bunk!
Veliki Debeli Božiček in Drobni Debeli Božiček. Veliki mi je bil vedno ljubši, ker je v boju za mojo ljubezen vedno premlatil Drobnega. Decembra sta namreč pridno nadomeščala vlogo Kavbojcev in Indijancev.
Punčko. Niti rdeče rute nima, da bi bila kot Rdeča Kapica barvno usklajena z ostalimi, vendar je ljubka. Glinena in zelo majhna. In prestrašeno gleda.
Sicer Hudiček, ampak zame je še vedno gospod Zajec. Premlaten od obeh Božičkov in še vedno živi. Spoštujem ga in zdaj smo vsi prijatelji. Pa vseeno... Zajec? A je...? Noge ima tudi.
Danes gledam Cloudy With A Chance of Meatballs, prvih sedem minut me je že očaralo, jutri spim in se redim, od nedelje do srede pa bom nekje med vrhom in podnom belih strmin. Da veste.
3 komentarji:
Uaaau, kako kul!
Js sm pa mislila da sm edina ki ji ni tako zelo všeč popolna smrekca v dveh barvah z okroglimi bunkami in pripadajočo barvo lučk.
Odkar je mami skenslala naše izdelke (šaro) in stare ostanke od kompletov okraskov in pet različnih sort angelčkov sploh ni več tako zanimivo postavljat smrekco.
Ej luštna je. Pa tisto je res zajc, zakaj bi kdo hudička na smrekco obešal?
Tradicionalno rdeča :)
Škratek - pa saj zgleda lično ena urejena smrekica, lepa za pogledat, ampak tele našarjene zadeve so pa precej bolj luštne :) in okej - potem je tisto zajec! :D
Storyteller - sicer nenačrtovano :D - nisem kriva, da je vse rdeče :D
Objavite komentar