Moje prvo vlečeno testo!

Poleg testa za pito, me je v živčno, po kuhinji razbijajočo in v smeti hrano* metajočo, veščo spreminjalo tudi vlečeno testo. No, v bistvu samo enkrat, ampak takrat očitno dovolj hudo, dovolj bridko, dovolj debelo, da se tega ustvarjanja nisem upala več lotit. Do danes.

Sicer ne še čisto samostojno - mati je posegla le enkrat: zakričala je takrat, ko sem želela zavit testo, brez da bi posula cuker po kislih jabolkih - a vseeno toliko, da bom naslednjič vedela in znala in da bo do tega "naslednjič" sploh prišlo!

Samo moka, voda, ščep soli, potrpežljivost pri vlečenju in petnajst minut časa so potrebni za pripravo. Pa je. In bo burek in bo mnogo štrudljev in drugih zavitkov, vse to, kar mam rada.

*hrano? japajade. Nanitkana in zluknjana kepa testa NI hrana