"Ne čakaj na maj"

Ta zlovešči Maj me s svojim časom že veselo muči. Učna agonija, katera – logično – ne prinaša nobenega pravega rezultata, je že v ospredju mojih možganov (hja, sploh ob taki pestri ponudbi javnih prireditev, ZAČENŠI s sredino Škisovo tržnico.). Umirilo se je vsaj tisto "moram biti prisotna" povsod naenkrat v radiju ene ure z avtomobilom (ker sem še vedno tisto revše brez izpita za avto, sem končno zaključila tudi s prilagajanjem vsem šoferjem in prevoznim igračam). Tako nisem več tisti mali Živček, ki ne dobi dovoljšnje doze svojega Doma, svoje Sobe in svojega Miru. Ta mesec bo tako torej samo Moj, brez obveznosti do drugih in s samo obveznostmi DO SEBE (kar je pa verjetno še hujše, kaj?). »Ne čakaj na maj«, menda geslo FF-tutorjev, se me očitno ni prijelo. Obljubim, da se me bo drugo leto. Tokrat pa mi torej ne preostane nič drugega, kot da se prav zares butnem v knjige. In kaj še čakam? Namesto brezpredmetnega jamranja bi se stvari morala že lotiti! Tako pa še naprej izvajam moje vse bolj samoumevno poslanstvo na Zemlji - ustvarjam Nič.

That's it.