petek, 19. september 2008

Kronika.

Najnapornejši teden, ki sem ga napovedovala v nedeljo... Je za mano! Pa tudi zmagoslavje ob eni poslani biljard-žogici v luknjo in obbb... Ah, uspešno sem prevozila nekaj dolžin kolovoza z avtomobilom (moj drugič:P)! In, in, in... Grem od začetka...

Ponedeljek 00:00 - 24:00 - pregovarjanje kaj bi in česa ne bi, predvsem pa kako bi in navsezadnje - kako bom.

Torek 10:00 - jok na stranišču fakultete. Nisem vedela ali naj se obrnem na desno ali na levo. Kar obstala sem in zatulila.

Torek 10:02 - pogled v oči bavbava, pogovor in ugotovitev "bavbav je človek!".

Torek 20:59 - ponovni notranji prepiri - veselje, da sem še vedno v igri in strah, da ne bom izkoristila ponujene nove priložnosti.

Sreda 00:36 - spat.

Sreda 16:55 - dokazat, da mi ni zastonj pokazala svoje človeške plati, je težko. Do nje moram biti toliko fer, kolikor je bila ona do mene. Zares se moram izkazat in to ni enostavno breme.

Sreda 21:13 - tesnoba! Cmok v grlu, čuden zrak v pljučih - občutek, da sploh več ne vdihavam kisika, ampak le še črn prah, ki ne gre več ven. Rada bi ga izdihnila!

Četrtek 12:14 - panika! Vem, da znam, a hkrati nisem prepričana. Ne vem več, kaj naj se učim, vse mi je jasno. Pa saj znam hudiča!

Četrtek 14:16 - mami: "Trema te le ovira, pozabi tremo!". Ha? Seveda je to lahko reči. Težje se je o tem prepričat.

Četrtek 19:26 - zdi se mi, da je ura... Pozna. Zavidanje še ni neprivoščljivost!! Zavidam, a privoščim... Printalni mašini, ki ta trenutek tiska vpisni list. Žal ta mašina še ni moja.

Petek 06:45 - "Here we are, here we are, here we go!" tuli melodija iz telefona, ki pomeni tisto zoprno prebujenje v morda zoprn dan. Melodija, ki jo ljubim, a hkrati vedno bolj sovražim. Pogosteje jo slišim, pogosteje jo preklinjam. Preklinjala sem jo tudi to jutro. Še posebej to jutro.

Petek 08:04 - prihod v Ljubljano, vstop na mestni avtobus, kjer me ugotovitev brezplačne vožnje ni posebej navdušila (ja, žeton sem želela stlačit skozi prelepljeno špranjo na kateri je pisalo BREZPLAČNO - šofer mi je moral posebej razločno in počasi povedat, da je prav zares brezplačno). Na bruhanje mi je šlo od živčnosti. Res ni za živet v takšnem stanju.

Petek 09:13 - s tresočimi rokami sem odprla izpitno polo in s strahom začela prebirat naloge. Eeek! Že jaham konja! Vse naloge sem rešila, lepo počasi in brez neumnih idej tipa "mogoče je pa ta varianta bolj pravilna?". Brez dilem, s pomočjo že rešenih nalog. Na koncu sem postala že presamozavestna.

Petek 11:00 - kričala sem od veselja!

Petek 23:49 - končujem s sicer kratkim kronološkim poročilom zadnjih nekaj dni, ki bi verjetno bilo mnogo daljše, če bi pisala o svojih občutenjih tisti trenutek njihovega delovanja. Ah, močno upam, da bo rezultat prav zares takšen, kot ga pričakujem (in pričakujem le pozitivo) in da v ponedeljek še ustno potrdim tisto, kar sem danes napisala in izračunala. Čutim zadah po šestih požirkih piva :).

9 komentarjev:

Anonimni pravi ...

Končno!
Zdaj mi ni več treba zgubljat živcev in držat šapice :)

Anonimni pravi ...

to darja :D

Končno :D:D:D, sva si tut mi2 s katjušo končno lahko oddahnili. Tole je blo tut za naju precej stresno :))))))

Izgubljena. pravi ...

Sej še nimam rezultata! Še vedno upam... :D

Sicer pa ja... Tole je moglo bit za vaju bolj stresno kot pa zame - prenašat mene, ki mi ni pomagala nobena beseda pa uteha več... Je precej bolj kriza, kot pa zame, povzročitelju vsega tega :).

Ah!

(sem mogla še mal poeditirat post, ker je blo tooolk napak notr!)

bubbles pravi ...

čist premal piva si spila :P
drugač pa seveda držim pesti še tok, da uradno zveš. da boš končno lahko čisto pomirjena ;)

Izgubljena. pravi ...

Premal, a? :D Ah, čeprav sem nevem kako obljubljala, da bom čisto na glavo, ko naredim to in to... Ne gre mi več. Staram se. Ne paše mi več, kot par požirkov. Pa tudi ne smem. Dvakrat letno imam dovolj - torej... Šeee nekaj mesecev do moje naslednje predstave (zavijamzočmi).

Evo, uradno sem izvedela - naredila sem! :)) Ampak še ustni zagovor me čaka v torek. Ja, takrat bom pomirjena :).

bubbles pravi ...

uuu, pol pa premierno lahk čestitam! pa to, da je šele v torek samp pomeni, da lahko jutri zabušavaš ;)

Izgubljena. pravi ...

Zabušavala sem danes :)) - tole čestitko pa raje za torek prišparajmo (jo bom še vedno upoštevala kot premierno).. Kaj pa veš, kaj me lahko udari do takrat :D.

bubbles pravi ...

dobro, samo nej se zapiše, da sem bla prva :D

Katja pravi ...

Jeeej, sem te imela v mislih te dni. :) In držala pesti. Fulllll ... tako da bo sigurno ... :::))