Pisano ležeče.

Pa pride dan, ko sem utrujena. In ko za to ni krivo tisto, kar bi moralo biti - učenje namreč - pač pa je krivo:

• Ko mami pelje svojega mladiča (mene) Tjakjersozdravniki, narediva mnogo prometnih prekrškov. Kar je še hujše - narediva jih nevede! Jaz, ker ne morem pametovat, ker pač roza knjižice v moji denarnici ni, in Ona, ki bolj ali manj obvlada le cesto našahiša - štacuna (in ta je daleč od Celovške!). Prevoziva rdečo luč in se naupsssnačin vrineva v vrsto, pred kopico čakajočih za mesto na parkirišču. Sram me je bilo in še bolj bi me bilo sram, če bi se nama nekdo nalašč zaletel v rit. // Čakam, da se nekje pojavi blog, kjer bo avtor bentil nad "vrivajočimi se" šoferji. //

• Po še enem prejetju novih receptov (vejica?) so ugotovili, da s seboj nisem prinesla pravega potrdila o veljavnosti napotnice. Ne me hecat! Tudi če bi s seboj prinesla prave vrste papir, verjetno ne bi bil pravi! Verjetno sem že omenila, ampak še enkrat bom: sovražim napotnice! Ni dovolj zdravstvena kartica na kateri piše, da si z a v a r o v a n ? Naj mi ena duša razloži, čemu tako kompliciranje, lepo prosim! // Skoraj sem postala penasta (ne od sline, pač pa od solz - tudi to lahko, ja), ko sem spoznala, da moram jutri nazaj tja :jeznazelo: //

• Ista bergla, isti gospod, gospod "matekejdrobiža?", me je ponovno zaprosil za kovanček. Tokrat z dvignjenimi hlačnicami, ki so pokazale, da ima namesto nog proteze. Oprosti gospod, še vedno se mi smiliš, ampak ne dam ti nobene kovine, ki je moja! // Uf, postajam vse bolj močna na tem področju. // Mojo trdosrčnost je nadoknadila mehkoba moje matere in tako je gospod dobil celotno enosmerno vozovnico za vlak.

• Na vrat na nos sem se morala it pregovarjat z Medicinsko Sestro (točno tisto, s katero mi prijateljstvo ni usojeno), če bi mi lahko priskrbela tisti tako obvezen List. Brez besed mi ga je, s tem pa poskrbela tudi za to, da sta dva mulca za mano zabrusila "ta tamala je za nama prišla!". Gosh - še to sem potrebovala... // Spet me je bilo sram in še bolj sem bila jezna zaradi tistega poštempljanega papirja. //

• Še najbolj izmučljiva je bila lakota... In nabava hrane. Spet sem morala seštevat evre, da se moja predraga mati ni prenaglila pri nakupu (seštevam, seštevam in ko pridem do določene vsote, zapeljem voziček na blagajno). Če na hitro opišem sliko: "Te piškote lahko vzameva!" - "Ne, mami, ne zaslužijo si biti v najinem vozičku, ker so tako nesramni, da niti cene nimajo prilepljene na embalaži!"... // Včasih je bilo drugače - včasih so morali mene privezovat na voziček, da nisem metala nesmiselnih stvari noter! //

• Ob poplavi vsakodnevnih sms.ov (z vsebino zvezdic), sem prejela MMS, v katerem je... Še ne vem točno kaj, ker je čudna slika, ampak je podobno bazenu in lepemu vrtu in ležalnikih. Seveda je to uničilo še moje zadnje, že tako šibke ambicije o učenju. Grozna sem, vem - in optimistično upam, da se po tej natipkani objavi prestavim 30cm bolj v levo, kjer me čakajo številke in ugotavljanje, kako lahke naloge so bile na zadnjem izpitu (kiganisemnaredila). // Moj problem - na izpitu postanem neumna. //

Zato sem utrujena! // Najbrž tudi od nadpovprečnega števila postavljenih klicajev v tej objavi? //