Ura še komaj enajst ni pa sem bila danes že med izbrisanimi. Lahko napišem avtobiografijo o svojem izbrisu, je rekla Katjuša. Pa je ne bom, ker so mi pravočasno vrnili status obstoja na našem planetu. Zdravstveno zavarovanje je bilo krivo. Menda naj ne bi imela urejenega, čeprav je z moje strani že od septembra urejeno vse! So potem rekli, da je prišlo do napake v sistemu, da nisem edina, ki jo je doletel "izbris" in da bo v dnevu, dveh poštimano.
Obisk pri zame frišni zdravnici je bil sicer uspešen. Rešila sem se nekaj dvomov, dodatno olajšanje pa mi bo povedal ultrazvok. Pa ni važno. Važno bi bilo bolj to, če bi odkrila razlog, zakaj se mi v zadnjem času vedno bolj ježijo kocine, ko sem deležna določene solidarnosti v prometu in ko preberem članek v Vikendu, ki govori pri čem vse sodeluje naš živalski vrt. Naježenje (naježitev?) ni negativna, temveč je pozitivna. Tako pozitivna, da mi gre na živce, ker ob vsakem takem skoraj zavriskam od navdušenja. To pa ni vedno najbolj primerno, kaj?
Bičparti včeraj je bil precej... Nesrečen bi rekla temu. Poln lokal pijane mularije. Važne mularije. Mularije, ki ima danes informativni dan. Tako poln, da je bilo pred vstopom potrebno zmrzovati cirka pol ure pa še potem se notri ni dalo kaj veliko pomuvat. Verjetno bi vse to uspela spregledat, če bi imela v sebi minimalen promil alkohola, ampak... Hudiča, da sem morala tole res že prerasti? In še pritožujem se ne. Sem pa potem kmalu posedala v avtu, sredi jase, zraven mejnega prehoda Ljubelj. Res, tudi meni ni najbolj jasno. Romantika je bila na vrhuncu, skoraj polna luna čisto blizu in šla bi tudi na morje z njimi (ja, romantika je bila štirikratna!), če zjutraj ne bi imela obveznosti.
Ker rastem, bom v kratkem zareszares prodala tudi orbitrek in zamenjala moj vađajnasti vzdevek v nedarjasto ime. Obljubim, obljubim!
Ni komentarjev:
Objavite komentar