V polnočnem času mišje-ptičjih netopirjev, letečih čarovnic s koščenimi prsti, žareče fluorescentnih rumenih žabje-mačjih oči, strašljivih senc oskubljenih dreves, predvsem pa nevidno-neresničnih baubavov in ostalih ponoči prebujenih zveri me zadane... Smokitajm. Smokitajm ali želja po mašenju žil - lenobno, brezbrižno bašem v svoj človeški gobček smok za smokom, potem prikupno zatlačim v zobato luknjo pet njih hkrati in vseeno mi je za vse morebitne strdke, ki mi bodo čez n-let zaustavili srce.
Jutri bom sicer ugotovila, da pretiravam. S svojim temaškim užitkarstvom in črnimi vedeževalskimi sposobnostmi, ampak ne s smokci. Danes (ah, že včeraj je) sem se ponovno pustila, da sem pokazala svojo neprevidno štorljivost in doživela bočni tresk na hodniku z neznanim buldožerjem. Kdo je bil skoraj na tleh, vemo.
Všeč mi je deževno!
2 komentarja:
Smoooooooooookiiiiiiii...njam! :)
...
smoki je zakon :)
še posebi pol k se ti povsot prime in ga maš še neki časa v ustih, ko je vrečka že prazna :)
...
Objavite komentar