sreda, 6. januar 2010

Potunkana v Čas ali Čas me bo pojedel.

Spoznala sem, da je za mojo vsakodnevno ponovoletno nesrečo kriva faksovna torba. Mja, na nek način sem se v zadnjih dneh preobrazila v dokaj tihega nezadovoljneža, ki nima prav vedrega pogleda na naslednjih nekaj tednov, faksovna torba pa je tista torba, ki ima tako velik želodec, da gredo lahko noter akta (ali moja usnjena dvajset let stara mapa), knjiga za seminar, pol litra vode, vrečka piškotov pa vrečka suhih slanih palčk (primeri lakote so vedno pogosti), gigantska denarnica (ker načrtujem še gigantnejšo), potovalna lekarna pa morda rezervne spodnje gate, če slučajno do konca dneva ne pridem domov. Je tista torba, ki ima odličen imunski sistem, da lahko prenaša vsa posedanja na umazanih tleh predavalnice, še bolj umazanih tleh kafetkarije in na še bolj in še najbolj umazanih tleh skreta, hkrati pa ima tako trdo kožo, da ji skoraj vsakotedensko namakanje v pralnem stroju ne povzroča posebnih ozeblin, prežganin ali - najhuje - raztrganin.
Faksovna torba ima veliko pameti in veščin, da lahko preživi na rami svoje lastnice, ima pa eno slabo lastnost... Grozljivo in neprijetno. Ta lastnost se namreč dotika estetskega vidika - torba na pogled ni nič kaj privlačna. Je sicer bolj nevtralnega videza, ker je pač črna, ampak če jo mimoidoči (po mali možnosti cel torbični ubrisanec) ne samo ošvrkne s pogledom, ampak ji nameni enega bolj preučujočih pogledov, ugotovi, da je torba grda.

Sklep: nujno bo potreben nakup nove torbe s približno enako ogromno kapaciteto in ki navzven ne bo izgledala kot potovalka ali torba, ki nosi tazgubleno (to sem jaz). Vedeti se mora, da tazgublena (to sem jaz) nosi njo. S ponosom in užitkom.
               
Innnnnnnnnnn! OGLAS: Vsi se spokajte na spletno stran Kroglica. Nihljajka ustvarja odlične fimo-nakit-izdelke - lepe! Iz barvnih kombinacij, ki na prvi sluh ne gredo skupaj in po izgledu so lepši kot je moja faksovna torba pa lepši kot bo moja naslednja faksovna torba.
Drobni tisk: Prepovedujem pa sodelovanje na postnovoletnem obdarovanju, ker - bodimo pošteni - ne želimo v obup spraviti mojega glavnega Jaza, ker bi zmanjšali možnost, da bi bil za čudovito ogrlico izžreban le-on.
               
Sicer pa čisto mimogrede povem, da kot zmešana hlastam za prostočasjem. Normalnega tempa dihanja ta mesec sploh ne bi videla, če se ne bi odločila, da grem na tisti dolg angleščine za nazaj raje marca, tako bom frej vsaj v zadnjem mesecu januarja. Damn you December!

4 komentarji:

Nihljaj pravi ...

Najprej najlepša hvala za tako lepo reklamo, čeprav se mi zdi, da malo pretiravaš, ampak okej ... reklame vedno pretiravajo :)))

Tvoja torba so moji jesensko-pomladanski čevlji. Grdi kot hudič, praktični, udobni, nikoli ne premočijo. Ampak grdi. Še razmišljam, kaj z njimi :)))

Izgubljena. pravi ...

Nihljaj, ampak vseeno - pretiravanje ali pa ne, izdelki so zares všečni! :)

Uh ja... Ravno ta praktičnost povzroča udobnost, ampak hinavsko potem na drugi strani stoji ne-prav-lep videz. Sicer pa tudi jaz v teh sneženih dneh nosim škornje, ki so sicer že davno out, a jebiga, premočijo pač ne (naj ne bi, čeprav sem danes zasumila v obratno :)).

bubbles pravi ...

tale sindrom je meni tudi znan, lahko pa ti posodim mojo mati, katei gre dobro od rok opominjanje nanj :D

Izgubljena. pravi ...

Uf, bablz, raje ne, se že tako preveč "sekiram" (pa spet ne tako zelo :))