Strašno optimističen dan je.
Navsezgodaj (pravzaprav pravkar? Ura je 13:07) sem smuknila v... Pajkice. Katere imam običajno oblečene le pod smučarskimi hlačami. In danes ne grem smučat. Te pajkice so najbolj strašen del moje garderobe. So vijolične. Imajo oranžne rožice. In zelene. Dan mora biti zares poseben, da to spravim nase. Očitno danes prav zares je.
Za mano so strašne sanje. Pred mano pa strašno prepričevanje moje strašne Sebe, da naj se že spravim h konkretnemu pripravljanju za ponedeljkov kolokvij. Vesela sem, da nisem Katjušina sošolka. Še nisem dovolj mentalno razvita za nekaj takega kar ima jutri ona. Za ekonomiko. In najbolj strašno prismuknjen point? Tudi ona še ni:P, ampak računa na njen strašno pozitiven pogled na svet.
Prejšnjo noč sva z mojim boyem gledala Golden Compass. Končno. Za vse tiste, ki so svoj fantazijski svet že obdelali in so mnenja, da dlje od razsežnosti svojih fantazij sploh ne morejo več. Strašno prikupen je.
Počasi grem že v tretji teden zastrupljanja z ursi čajem. Sem prepričana v svoje nadnaravne sposobnosti, da se sama od sebe pozdravim in ne bom podlegla antibiotikom!
Po vrhu vsega pa je zmagovalka eme... Rebeka Dremelj. Njen komad pa strašno tipično evrovizijski. Ampak se ne čudim. Le kako ne bi bil?
Moj strašno črn črnuh pa itak spet depresivno leži na moji postelji.
.
Lepo vas pozdravlja... vaš Krof. Pa odgrnite si že tiste lase z oči!
Edit: Oskar je prvič lulal v svojo pujsasto roza kahlico!
Ni komentarjev:
Objavite komentar