Vagimobili.

Jezna sem, ker se mi moj učni plan ne uresničuje - zastavila sem si cilj, da postanem statistični genij do nedelje in nikakor ne kasneje. Pa sem šele na dobri polovici snovi... Jezna sem, ker enega od izpitov nisem mogla opravit s kolokviji - tako se še bolj čutim nesposobno postati "strokovnjak" na svojem področju. Jezna sem, ker se nisem začela učit že aprila, ko sem le poležavala ali pa sem brzela z enega konca države (! :D) na drugega. Jezna sem, ker imam sredi čela neviden mozolj in jezna sem, ker me tako peče moja "učeniška" vest, da si niti obrvi ne utegnem populit.

Vesela pa sem, da je minil tisti črni četrtek, ko je z razlogom deževalo iz mojih oči.

In včeraj? Včeraj pa sem končno spet malo spočila očke na mojih bejbah... Najprej je KatjušaZvonček s super precizno natančnostjo (če je taka sploh mogoča) zašarmirala z volanom in... Rezultat:

Prišlo je do ogledalčkanja (je enako "avtokljunčkanje") med Tininim Rdečim Vragom in Katjušinim ZvončekAvtomobilčkom brez Morale - RdečimZvonček (seveda z namenom, da Tini onemogočiva vstop v lastno mašino).

Ko je Tina končno uspela zapustiti prostor, ki nam jo je odvzel in ko smo naložile še Mojco pred njenim stanovanjem, smo se družno odpravile na basanje s kruhki (seveda to niso navadni kruhki!), tatarsko omako (nikjer drugje ne obstaja boljša!) in novicami preteklega meseca (spešl novice in debata o vsaki posamezni). Kot Cashmere Mafia (se bo obvezno treba spomnit samo Našega naziva:/ - 4leavedCloverMafia? --> in ne ukvarjamo se s črnim trgom štiriperesnih deteljic!). Neverjetno hitro so minile tiste tri urice - KatjušaZvonček me začuda ni pretepla, kot je obljubila (zaradi nenormalno povečane koncentracije omembe njenega imena na mojem blogu), sem jo pa jaz prijela za nogo:P, Mojca je še vedno sončece, ki ne pusti, da kdorkoli, ki je brez statusa Deteljice, dreza vanjo (če že - dreza lahko le Ona in tisti trenutek, ko dreza ona, lahko Tisti, ki je drezan, odreza nazaj, kasneje ne. Pika.), Tina pa je kot Mama našega kolektiva, ki skrbi, da bo njen naraščaj prišel do formalne izobrazbe, prinesla meni osebno zvezek od njene lanskoletne statistike, za kar sem pa ugotovila, da se popolnoma razlikuje od moje (vseeno hvala za tvoj trud Tina:P). In btw - kaj se mi je sanjalo danes? V Tinini mračni hiši, kjer ne upam sama na wc, kjer mora sredi noči vstajati tudi ona, da me popelje skozi strašne hodnike do wc-ja, se je odločila, da tega ne bo več prenašala in mi zraven turbomaximus blazine postavila... Kahlo. "Darja! Ne grem se več! Kar vanjo lulaj!" // Kahla = nočna posoda:D, da se razumemo. //

Še nekaj, kar že par dni hranim v svoji Omari: "Če ne pošlješ slike tega mrtveca naprej... Bo točno On (in nihče drug!) v temni noči prišel pote, ukradel tvojo dušo, jo zaprl v najtemnejšo luknjo prostornine 4 krat 4cm in se spolno izživljal nad njo do konca Večnosti, ki ne obstaja." - ob debilizmu takih sporočil sem se ponovno spomnila, da sva v času maturitetnih izpitov, dve leti nazaj, s Katjušo razmišljali o tej verziji pobega iz te dimenzije in to potem, ko sva ugotovili da varianta z okužbo ptičje gripe v Sloveniji ne bo mogoča. Boljše to, kot pa soočanje s problemi tustranskega življenja, sva trdili. In ko sedaj pomislim nazaj, dejansko drži tisto, kar pravijo, da je matura le majhen odstotek težavnosti tistega, kar te čaka na faksu. Ne morem verjet, da sva Takrat razmišljali o izbrisu Sebe iz obličja Zemlje. Katjuša! O tem razmišljajva sedaj! Torej - verižna pisma z grozilnim zaključkom? Kar na moj naslov! Drobni tisk: Draga Smrt! To je le del mojega Črnega humorja - da ne bo pomote... :P

Ne smem pozabit na mojega đipifrika, ki danes praznuje, na mojega najmlajšega nečaka, na mojega O-ja, na najbolj nedolžno bitjece, ki je trenutno v moji bližini, na Oskarja. Vse najboljše za drugi rojstni dan ti moj srček, moj ljubček, glavica mala, joj kako zelo te imam rada! Samo zate en posebno lep jeepy:

*