Nek noro močan občutek tesnobe kazi moj sicer precej miren in prijeten dan. Srčni utrip močno razbija, vendar se mi ob dotiku zdi popolnoma normalen in umirjen. Napeta sem. V polni pripravljenosti, da znorim takoj, ko si me bo nek dražljaj drznil predramiti v valovno dolžino, v kateri ne želim biti. Strah me je svoje prihodnosti, v tem trenutku še posebej. Hočem ostati v točno tem položaju, katerega doživljam Sedaj. Že znano, že slišano - od mene prepogosto. Vendar Tesnoba? Zame ni ravno običajna. Strah, Negotovost, Tečnoba, Jeza, Žalost in Tesnoba - vse to sem trenutno Jaz. Sovražim skupek vsega tega. Prav neživljenjski občutek je, a hkrati zelo resničen. Na jok mi gre, ko mi na misel pridejo določeni spomini in še bolj mi gre na jok, ko ugotovim, da so spomini dejansko Spomini. Bila je občudovanja vredna in kar ne upam verjet, da je Bila. Jaz pa bom vedno njena najljubša vnukinja.
Lačna sem, brez samozavesti, utrujena sem, brez zaupanja vase. Zebe me. Lepe in nežne balade so postale skrajno depresivne. Sita sem te liričnosti, ki se piše Sem kar sama od sebe. Rada bi Sladkor, rada bi Nekoga, ki bi lahko poslušal moje hlipajoče izpovedi, rada bi Objem, ki bi lahko zadušil vse tiste besede, ki zaradi navala solz ne bi mogle biti izrečene. Ta trenutek ne maram biti sama.
3 komentarji:
Očitno se je ta energija naselila v vseh nas. Držim tačke, da te Tesnoba čimprej mine, ker - vsaj zame - je to najhujši občutek, ki ga lahko doživljam ...
Ja pa še tko redko te zadane, da sploh nisi navajen te tesnobe:)
Hvala za tvoje tačke andreja:).
Mene je od prejšnega tedna naprej tudi metalo. Zdaj sem spet 'navadna jaz' - vsaj upam :)
Zato te opozarjam samo na eno dokaj znano dejstvo, tako, ki sicer med vsemi gnilimi občutki, žal zbledi - minilo bo ;) Sicer butasta tolažba, ampak tako kot se ponavadi ti občutki kar tako naselijo v nas, tako tudi odidejo. Na srečo.
Ti pa se le skrij v en topel objem, preverjeno pomaga in krepi imunski sistem hehe.
Objavite komentar