nedelja, 2. november 2008

Pošastno!

Povezava s Halloweenom v tej objavi je zgolj naključna!
Zaloga filmov s strogo romantično vsebino je za tak večer, kakršen je bil včeraj, obvezna! - Poudarek je na zalogi in ne na samo enem filmu, kot je A Lot Like Love (kratek komentar: enkrat v prihodnosti se grem tudi jaz gola slikat na skalo sredi gmajne! :D), kajti Indiana Jones kot starček (in še vedno atlet) je povzročil naslednje:
  • 50 minut sem na pavzi držala svojega retardiranega mišaka* in vmes klikala po spletu, da sem videla, če sem še vedno v stiku s sedanjo civilizacijo,
  • drugo polovico filma sem pustila za danes dopoldne/popoldne, ko bom čutila, da so ljudje okoli mene še vedno živi in da so ljudje,
  • nočne more. Niti na wc nisem upala. Sanjalo se mi je o lobanjah, o ljudeh brez kože na obrazu in o ljudeh s scefranimi lasmi.
V ne prav stabilnem duševnem stanju** sem najbrž še bolj dojemljiva za fantazijo drugih (Spielberg & Co.) - že v običajnem stanju jo napihnem do neverjetnih razsežnosti, v malo bolj občutljivi duševni fazi pa je z dodatkom svoje lastne bolne domišljije to umor za moj paranoičen del mišljenja. Ah, se mi je res potrebno tako vživet v vse, kar je izmišljeno? Zakaj ne morem preprosto samo spremljat poteka dogodkov, brez da bi v to vložila kupa emocij? Obljubim, da bom upoštevala Tinin radodarni nasvet, da naj take stvari dojemam s humorjem. Hudiča, saj je samo Indiana Jones! Sploh ne sodi v žanr horror movie.jev (priznam - pri teh šele stisnem mednožje:)), ampak sodi v žanr filmov, ki so na top5 listi mojih priljubljenih žanrov!
Sredi noči je name padel še plakat, z nogami sem zatipala nekaj hladnega, za kar sem potem ugotovila, da je to steklenička silikona za lase, ki sem jo popoldne malomarno odvrgla na posteljo in malo kasneje je malo zapokala okenska šipa - sedaj me bo zares težko nekdo prepričal, da to ni bilo delo starodavnih in uročenih pošasti! Huh... Tako zelo strahopetnica sem. In pošastno ni to, kar gledam na ekranu, ampak je pošastno to, kaj sem!
---
*"retardirani mišak" - še vedno mi dela samo desna tipka, leva klikne le od časa do časa - nastaviti sem si morala funkcijo levičarjev.
**razlaga za to, kakšen je bil včerajšnji večer, se skriva v "ne prav stabilnem duševnem stanju"

12 komentarjev:

PETRUŠKA pravi ...

Tudi jaz sem postala takšna, čeprav sem imela včasih rada najbolj grozne grozljivke. Zdaj me že najmanjša fantazija groze spravi do tresenja, dviga las in bežanja daleč stran od ekrana...
Čeprav sem pa gledala ta vikend Brez Povratka. Spet. To, da je v filmu pridih psihe, filozofije in pač nekega domišljanja, kaj in kje je smisel...mi je všeč=)(???)(=sm čudak!)

Izgubljena. pravi ...

Ah, kje :D Nisi čudak ... Saj so meni v končni fazi tudi všeč grozljivke, ampak samo, če imam zraven sebe še nekoga živega (:D) in dekico, za katero se lahko kadarkoli skrijem (varianta s pritiskanjem na pavzo mi ni tako zelo všeč :)).

Zanimivo je, da nam je včasih všeč nekaj, za kar smo sicer prepričani, da nam ni všeč, na koncu nas pa navda s ponosom, da smo bili to nekaj pripravljeni gledat in smo po vrhu še uživali v tem :) .

Nihljaj pravi ...

Ne maram grozljivk. Moja domišljija je dovolj bujna že brez njih :) Ti pa priporočam film z naslovom Pošastn (Cloverfield), če smo že pri tem :) Sem naredila izjemno in pogledala. Niti ni tako zelo grrrr.

Izgubljena. pravi ...

Ja, ja... Za Cloverfield sem slišala, da niti ni tako pošasten, kot je pošasten naslov :D ... Bom pogledala enkrat - sredi belega dne, ampak mislim, da mi ne bo odgovarjal način snemanja (pravkar je bil del South parka posnet na tak način :D ).

Je pa točno to, ja - človek, ki ima že tako bujno domišljijo, grozljivke niso ravno zanj, ker še bolj podžgejo tisto predstavo o strašljivih in groznih stvareh (prav zato se mi vedno sanja o tem in tem... O I am Legend se je meni sanjalo še kakšna dva meseca po tistem :D ).

Torej - Indiano sem danes pogledala in ... A sem morala včeraj nehat ravno takrat, ko sploh ni bilo več strašno, če je sploh kdaj bilo?? :D

nefertit pravi ...

Jaz obožujem grozljivke. Če je če možnost si v kinu izborim od družbe, da gremo pogledat kakšen horor . Ampak kljub temu sem pa tudi sama potem čisto posrana, ker mi domišljija dela 100 na uro. Letos za noč čarovnic sem se udeležila celo maratnoa grozljivk (celo noč, en film za drugim). Obvezno bom ponovila drugo leto.

Izgubljena. pravi ...

O hudo, nefertit :D ... To sem pa slišala ja za tale maraton grozljivk :) Dvanajst ur v Kinodvoru, ane? (verjetno tudi kje drugje:)) Pa verjetno same dobre grozljivke? Saj ne da bi šla gledat... :D

Anonimni pravi ...

Darja bomo na lejdis najtu kdaj grozlivko gledale:) a prou..
aj lov ju veri veri mač:) tut jst ti morm to večkrat povedat:D

Izgubljena. pravi ...

ja mojca - sej to sm hotla predlagat! :D No more romance comedies! :D


:) Zdej se sprožila u men, da nadaljujem s svojimi smsortounulo izpovedmi... :D Pazi se :P

storyteller pravi ...

No, jst pa RES ne maram grozljivk. Ampak psihološki/znanstveno-fantastični trilerji so pa ZAKON! In ja, obvezen 'dodatek' je še kdo zraven (h kateremu se lahko stisnem, če je zelo hudo), načeloma pa "zdržim" tudi samo ob blazini (joj, kolk grozna beseda... ob pouštru :P). Ampak Indiana Jones? To je zame akcijsko-pustolovska komedija! :D

Izgubljena. pravi ...

Mja... Se moram "orng" zamislit p svoji pussyosti... Še tisti, ki RES ne marajo grozljivk se mi posmehujejo, ker me je bilo strah gledat Indiana Jonesa?? :D:D


Mene enako muči - Pouštr, blazina... Kovtr, odeja... :D Te slovenske variante res ne gredo v ušesa!

storyteller pravi ...

Ne, saj se ti ne posmehujem, res ne! RES!

Izgubljena. pravi ...

Zelo ti verjamem storyteller! :P RES!