ponedeljek, 10. november 2008

Svet je črn v črni barvi.

Na ponedeljek še posebej.
Potem, ko si s sebe zdrgnem vse osmrdke (sem štejem vse od izpuhov, ki se mi zažrejo v najbolj oddaljene kocine pa do umazanih ograj, ki so moderno prelimane z garjasto bakterijo), ki jih je name nalepilo vedno bolj utrgano in megleno Mesto, ki nima več nobene tolerance s časom in samo priganja in trobi in vrvi (glagol vrveti), se usedem za računalnik... Ki prav tako priganja, trobi in vrvi!
Obljubim, da se v prihodnjih ponedeljkih izogibam črni barvi.
Grem na mašino, ki bruha denar (bankomat). Grem po bone, da si privoščim malo cenejši tvojih5minut sendvič. Butam po vratih, ker se nočejo odpret in uspem dojet, da moram pobutat zraven vrat, da se odprejo. Neumna sem bila cel dan. Dražjega 5minutnega sendviča si nisem v miru privoščila tam, kjer sem ga nameravala, ampak sem ga pogoltala 5minut pred pričetkom pričetka predavanja. Zelo pozno popoldne sem izkoristila mcBon in niti nisem čutila posebnega zadovoljstva ob tem. Enkrat sem šla zacahnat (označit) njegovo novo posteljo s svojim vonjem, potem pa domov. Na vlak. Plačat dodatek k vozovnici in doživet eno večjih zadreg v zadnjem času.
Obljubim, da ne bom nikoli več kupila črnega puloverja.
Nisem vedela ali naj se usedem ali naj stečem nazaj. Zvok, ki je podoben TutGagTutuju, me je opozoril na to, da ne smem biti zadovoljna s tem, da sem na poti domov. Enostavno povedano - rakotvorni prasec mi je crknil v ključnem trenutku. Nisem upala nikogar zaprosit za komunikacijsko žverco, ampak sem po kramljanju s samo seboj spoznala, da si ne želim 20minutnega pešačenja do svoje tete, ki je morda niti ne bi bilo doma. Zagotovo sem morala vedeti, da me domači StaršMobil čaka postaji. Javno se zahvaljujem punci, ki mi je danes rešila dan. Res je bila prijazna in prisežem, da ji bom posodila telefon takoj naslednjič, ko jo vidim pa tudi, če ga ne bo potrebovala!
Jutri bom v rožnatem. Obljubim!
In če hočem, da je ta Jutri res rožnat (kljub dežju), se moram v trenutku spravit k načrtovanju nekega programa.
---
photo by Matic.

11 komentarjev:

Nihljaj pravi ...

Črno? Zacahnala si novo posteljo, a ni to dovolj kul, da je svet vsaj siv, če ne celo bel? :)

Dobra fotka.

Katja pravi ...

Hehehe, vsega je kriv pulover. Me like it. :)

PETRUŠKA pravi ...

Meni so pa všeč taki dnevi=)

Itak pa, med črno in belo je cela paleta barv... pa naj bo danes rožnata=)

Izgubljena. pravi ...

n. - res je, ampak s črnim puloverjem sem jo! :D Sicer pa ja... Sem zadovoljna, da sem vsaj označila kje in kaj je moje :D .

katja - danes sem imela rožnat pulover in oznanjam, da sem bila bolj rožnatogleda in zadovoljna sama s sabo :D .

petra - verjetno pašejo taki dnevi od časa do časa... Mislim - ko se v črni barvi bolj udobno počutim kot v katerikoli drugi in mi je vse čisto všeč, ampak včeraj ni bil eden takih dni :) . Jutri bo na sporedu zelena :).

storyteller pravi ...

Meni so vsi dnevi enaki - ne glede na to, v katero barvo se zjutraj ogrnem - torej, črni. Grrr... Pa sem mislila, da je puberteta najtežavnejše obdobje.

Izgubljena. pravi ...

storyteller pa menda ja ne!:) Veš, da niso vsi dnevi črni... ;) Mogoče moraš samo z drugega zornega kota pogledat v naslednji dan:)

Nihljaj pravi ...

Sicer pa črna kot barva - nikoli se nisem prav zares znašla v njej. Zadnji mesec pa mi postaja všeč. Se mi zdi, da me tako elegantno skrije. Priročno.

Anonimni pravi ...

maaaaaaa zdj mi je res beeed k sm pomoje jest kriva da si mela ti prazno baterijo al kuko :) Sorij, nikol več ti ne pošlm smsja kadar nis duma, proklet ortounulo

Anonimni pravi ...

kul. blog.

Izgubljena. pravi ...

n. - jaz pa prav nasprotno - včasih sem se ZELO našla v njej, v zadnjem času se pa preveč zamorjeno počutim v njej... ČEprav potem spet paše - danes na primer je bila idealna :) . Je pa res... Ena bolj udobnejših barv, če si tisti trenutek bolj naravnan k temu, da ne izstopaš :) .


tina - sej... Zato si pa dons bojkotirala moje smse, haaa?


nathan - kul. komentar.

:)

Anonimni pravi ...

pika je bla po pomoti... :) doh