Samo tristopenjska bo, ker mi v navdihu opažanj zadnjih dveh dni, prihajajo pred oči le naslednji trije pojavi zbirateljskih konjičkov. Od najmanj k najbolj uporabnemu:
(3) Za osebno zadovoljstvo in zapolnitev upokojenskega prostega časa. Zbiranje znamk ali bolj elitno rečeno filatelija. Starš je svojo ogromno zbirko naredil nekaj čez 30 let nazaj, v zadnjih mesecih pa je celotno svojo zbirko preuredil, na novo s primernimi pripomočki popredalčkal vse znamke, dokupil še dva albuma, da je vse skupaj bolj prostorno, in zdaj vsakodnevno z lupo ogleduje svojo zbirko s tu-pa-tam glasnimi pozivi za "Pridi pogledat prvo Titovo!", "Poglej, ta je bila pa čisto prva slovenska pa še vedno v dinarjih!", "In tale, tale je pa tvoj letnik". Jes fadr, veseli me, da te veseli, ampak spet me ne veseli tako močno, kot veseli tebe - torej, od tega zbirateljstva ima korist le ena oseba, zbiratelj sam.
(2) Spet gre za osebno zadovoljstvo, a hkrati gre tukaj lahko tudi za kolektivno zadovoljstvo družine - predvsem pa užitek predstavlja brbončicam tistih, ki imajo radi čokolado. Pred leti se ga je nostalgično lotila Starševka, kupila si je čisto svoj album Životinsko carstvo ali danes, po domače, album Kraljestvo živali. Nalepke si (še vedno?) izmenjuje s svojo par desetletij mlajšo vnukinjo in njenimi prijateljicami, albuma pa še ni zapolnila.
(1) Pri najuporabnejši točki zbirateljstva pa gre, ah, nerada se ponavljam, ampak spet lahko rečemo, da gre za osebno strast (kradem jih tudi pri najljubšemu fantu, ko dobi kakšno), gre pa tudi za korist domačih, ko zmanjka časa za skok do sosednjega milerja, kjer lahko za en evro kupiš novo. Pride v poštev tudi, ko zmanjka časa, da bi se ročno lotil zavijanja darila in taramtaram! - problem reši polica v moji omari, kjer so prostor zasedle darilne vrečke za vse priložnosti. Da bi kakšno vrgla stran - to je zločin. Verjetno jih imam nekaj še od svojega 12. rojstnega dne.
Zbirateljstva so nujna? Če predstavljajo užitek. Sicer gre le za nalaganje brezpredmetne šare. In omajgad, kako lepa in pametna sem.
7 komentarjev:
Moj album životinjsko carstvo smo izpolnili pri mojih 18 letih ;)
Dobila sem ga pa kot dojenček.
Haha Janja, mene pa žal ni doletela ta sreča - je pa v otroštvu kolegica to zbirala pa ker ni smela jest čokolade, vse čokoladke men kupila s tem, da je ona slikice obdržala :D
Haha, si me nasmejala :)
Jaz pa ničesar ne zbiram. No, simbolno hranim na kup kino vstopnice, to je vse.
Torej zbiraš kino vstopnice :P (ah, jaz sem ji začela obravnavat kot račune in jih brezvestno samo še u reciklirno kanto zabrišem :D )
Jst pa zbiram pisma, razglednice in čestitke, ki sem jih ob različnih priložnostih od kogarkoli (hočem povdariti, da ne gre le za tiste ljubezenske narave;)) prejela. In ker to obliko "komunikacije" preveč uspešno izpodrinjajo emaili in facebook, se mi zdi, da so mojemu zbirateljstvu šteti dnevi.
Jz mam tud ta posebne razglednice pospravljene, ampak na različnih kupčkih pa se vseeno bojim, da kar vse skupaj zabrišem stran, ko sem ravno v pospravljalnem zanosu :)
imaš pa prav - zdaj je toliko bolj luštno dobit po pošti nekaj, ker je zelo redko ratalo :)
Objavite komentar