O tem, zakaj tudi zdravo živim.

Strah je pozitivna stvar - menda nas ohranja pri življenju. Vsaj v preteklosti - še posebej v času nabiralništva - je bila njegova funkcija pomembna, ko smo se ustrašili poka ene vejice v gmajni (sledeče preberi čisto na hitro) in ker je bil to najbrž mamut, smo avtomatsko zbežali in si s tem rešili življenje . Mamut bi nas pač lahko pojedel (zanimivo, da govorim o tem, kot da se spominjam teh časov). Danes je strah predvsem nadležno občutenje, ker tuširanje ob enih zjutraj predstavlja posebno muko, ker v kotličku straniščne školjke slišiš vse drugo kot polnjenje vode. Slišiš duhove, slišiš duhove tudi potem na hodniku in celo čutiš jih, ko te želijo zagrabiti preden zapreš vrata svoje sobe. Zato je strah zoprn.

Prihodnost je tukaj. Kot sem rekla včeraj, moram koristnost lenobe ponazoriti s tremi primeri, da utrdim dvojnost te telesne značilnosti. Za obstoj lenobe so namreč vedno krivi  naši deli telesa, kot so nožne in ročne okončine, rit in gobček ali usteca. Ker se v glavnem njim ne da - psiha pač želi biti nenehno aktivna že sama po sebi (hja). Že od zgornjega uvoda s strahom, ki nikakor ni obratno stanje od lenobe, želim povedati, da lenoba nikoli ni tako negativna, kot jo opisujejo. Je tudi koristna in tudi ta rešuje življenja.

Primeri:

• Sladkor ni zdrava stvar, ne? Že od zgodnje adolescence (obdobje 10-14 let, ko sem dobila dovoljenje za brkljanje po kuhinji) si ne sladkam čaja. Pa ne zato, ker sladkanega čaja ne bi marala (sicer ga s samim cukrom res ne maram, nujno potrebna je še limona), pač pa zato, ker se mi vsega procesa z odpiranjem omare, da bi ven vzela posodo s sladkorjem, pa z odpiranjem predala, da bi ven vzela žličko, pa z odpiranjem hladilnika, da bi ven vzela limono, enostavno ni ljubilo izvajati. Lenobi bolj primerno je namreč samo zavreti vodo, vstaviti filter vrečko v šalco in to z vrelo vodo preliti. Lenobi se bom zahvalila, da ne bom postala diabetični bolnik (vem, da je to nekoliko zmotno prepričanje, ampak bistvo je jasno).

• Niti ne zato, ker bi raje izpopolnjevala znanje angleščine, ampak predvsem zato, ker iskanje ujemajočih podnapisov pa spreminjanje imena datoteke predstavlja kar zajeten kos časa, preden se film ali epizoda serije začne predvajati v windows media ali vlc playerju (tukaj sem zaznala celo nekaj nestrpnosti). Zajeten kos časa in lenobna osebnost transformirata ogled filma v tudi koristno usvajanje tujega jezika (seveda se pri japonskih filmih tukaj ta filozofija zlomi). 

• Starš je kupil nove stole. Za primere večjih družinskih kosil, ker pisarniški stoli res ne pašejo za jedilno mizo. Danes sem lenobno prespala celo dopoldne in bila hvaležna, da sem se s tem izognila poslušanju vzklikov navdušenja o "kako fajn stole imamo", ki meni osebno ne predstavlja posebnega pozitivnega vznemirjenja. Sem sebična? Nikakor, če ti vzkliki navdušenja zahtevajo celotno vpetost osebe, ki nima najmanjšega zanimanja v kompletno dogajanje proti njeni volji (torej mene). S svojo lenobo sem ohranila današnji duševni mir.

Žal se trenutno spomnim le treh primerov v zagovor koristnosti lenobe. Nekaj takega kot "Če se ti ne bo ljubilo do štacune, boš zmanjšal potencial, da te na poti zbije avtobus" pa se mi zdi že malo preveč občutljivo za polet po Vesolju - k lenobi spet ne smemo preveč nagovarjati! Če ne greš v štacuno, lahko premineš zaradi podhranjenosti! Kljub temu se na drugi strani z zgornjo možnostjo strinjam - priznajmo si, da je tudi na tak način lahko lenoba rešiteljica (lahko ga nadomestimo s "Če se ti ne bo ljubilo do štacune, boš prišparal z denarjem ali celo ne boš telebnil, ko ti bo spodrsnilo na skritem kosu ledu").