Can't get no sleep!

Če sem nekaj ur nazaj (8?) zatrjevala, da bom spala kot ubita (prisežem, da sem imela resen namen), sem se nekaj ur nazaj (2?) zbudila. Kot da bi odspala svoje, sem bila kar anenkrat budna kot hudič. Moj mehur pa tudi (očitno ne mara niti antibiotikov?).

Po vrhu vsega pa je tukaj še to srhljivo Valentinovo. Dan, na katerega ti gre od osladnosti na bruhanje, a hkrati si nesrečen, če nimaš svoje sorodne duše (katerakoli pač to že je) ob sebi. Od Matica sem zahtevala škatlo čokoladnih srčkov - in to še vedno zahtevam. Poleg tega pa pričakujem (če se bo že šlo na četrtkanje), da bo zvečer visel zraven mene, kajti brez njega bi znal bit pogled na milijontaužnt zaljubljenih parov na kupu zares ogaben in bi bilo najbrž prenaporno za mojo dušo. ((Hecam se - v resnici rada vidim zaljubljene ljudi:) IN SRČKI SO EDEN IZMED MOJIH NAJLJUBŠIH LIKOV!)

Moja kritika na ta praznik je tipično zjodlana - eden najdonosnejših praznikov za trgovce IN "midva imava vsak dan Valentinovo, zato ne potrebujeva posebnega dneva za (ne)delati se zaljubljenega" IN "če škripa, škripa. Tinček ti ne bo prinesel pravega srčka, ampak samo čokoladne".

Vseeno - bodite danes še posebej zaljubljeni in ne zato, ker je Valentinovo, ampak zato, da ne bodo vaši zlobni sosedje govorili naokoli, da ste asocialnež, ki ni zmožen začarati vsaj ene osebe, ki bi vam poslal šopek najbolj kičastih rož (namig: pošljite si jih sami). Nažrite se čokoladnih srčkov do onemoglosti!

Mja... Prepozna (oz. PREZGODNJA) je tale ura (5:29)... Grem se delat, da spim. Mogoče se mi celo uspe zlagat.