I kot Izvirnost?

Da spet enkrat zaplavam med dolgočasne črke, pike, vejice in vprašaje (klicajev ne bo! Ups..:)). Opozorilo: če se mi zalomi in postanem preveč težka, samo na ves glas zatulite "talk to my hand, Darja!" - da bom takoj vedela pri čem sem:). ((- Tina ti pa sploh ne brat tega, ker ti ne bo všeč -))

Trenutno razmišljam o tisti vsesplošni obsedeni težnji po Izvirnosti. Vsak jo nosi v sebi, vsak si želi, da bi jo uresničil, vsak ve, da mu bo uspelo, če bo le vadil na tem oz. bo za to uporabil prave tehnike. Nekaterim to odlično uspeva, drugim pač ne, a so še vedno enkratni. Tretji pa... So fantastični kritiki. Na dolgo in široko besedičijo o tem kako bi moralo biti, da bi bilo lepše, a sami ne naredijo nič - ti vihajoči noski so nujno potrebni za nas, (ne)izvirneže, kerrr...

• Neprenašamonegativnihkritikinjimposledičnooo (VDIH)
• skušamodokazatdasmosposobnitistegavečjegaaa, (DRAMATIČEN PREMOR)
• - v tem primeru Izvirnega.

Kam spadam sama? Vem, da med kritike, ki ne naredijo nič, NE SPADAM! Spadam med... Med... Med... Am... Izvirne kritike, ki pomagajo reševati problem pomanjkanja vseh tistih stvari, ki jih pač primanjkuje (heh, nonsense...:P). Okej no... Spadam med povprečneže in priznam, da mi je tu najbolj udobno.

K mojemu super ubadanju s to temo, me ni vzpodbudil le en vir, ampak jih je bilo v zadnjem času kar več. V enem primeru posredno, v drugem primeru neposredno, v tretjem primeru mogoče sploh ne, v šestnajstem primeru pa popolnoma neupravičeno. Govorim (že ves čas) o blogarjenju (bloganju – kakor hočeš:P), ki mora biti... Neverjetno, ampak Izvirno!

In kaj pomeni ta Izvirnost? Kaj je tisto, da ne boš enak kot drugi? Na prvem mestu (in vsakem naslednjem mestu) je prepovedan "copy-paste". Uporabljati moraš lastno domišljijo, lastno ustvarjalnost, lastno inteligenco (poudarek na "lastno"). But! Ljudi, bitij na dveh nogah, ki se imajo za najvišje na hierarhični lestvici med življem, je enostavno preveč. Preveč jih je (tako je, jaz nisem človek, jaz sem Možača:)), da ne bi vsaj eden imel čisto samo svojega razmišljanja, čisto samo svojega stališča o nečem pač (ha! Ne verjameš? Naredi eksperiment! Izrazi svoje mnenje in kar naenkrat se bo pod tabo zbralo nekaj deset, sto ljudi, ki bodo istega mnenja kot ti :P). Poleg tega je ogromnoogromno možnosti, da se bo ta trenutek nekje pojavil še nekdo, ki si bo zamislil isto idejo, način. Vsi črpajo od vseh, konkurenca je strašno huda. Pa še najbolj smešna zadeva: Ko prebereš določen naslov teme - že veš o čem se bo pisalo, veš kakšna tri stališča bodo zavzeli tisti trije debatorji... In spet smo na začetku! ...KAJ IZVIRNOST SPLOH JE??

Sama sem glede tega precej nezahtevna. ŠE vedno trdim, da je vsak človek Unikat (blah, blah) in vsak ima svoj način izražanja pa če je to skrajno dolgočasno, zjodlano, ali pa izredno zanimivo. Oboje rada slišim, preberem.

Na kratko povedano zame, od mene - vsaka naša beseda, misel je Izvir pa če je to lapanje v prazno (like Katjuša), žlobudranje o čebuli in pašteti (like Sabina) pa če so to litanije o brezmejni ljubezni (like Tina o riti pevca od Bohemov) ali intelektualno blebetanje o gravitacijski sili, zaradi katere luna še vedno kroži okoli naših glav (zato mi moj Matic od časa do časa reče... MyMoon).

Pa še en praktičen nasvet za blogarje, ki jih nenehno obdajajo negativne misli – če imaš pogoste želje po samouničenju, po umivanju z lastno krvjo (btw - so pogruntali eno sick pisalo s katerim lahko skleneš pakt s hudičem) spravi vse to med vrstice ali pa pod krinko cinizma. Seveda, jaz SEM mnenja, da je blog ena osebna stvar, dnevnik pač in dnevnik je namenjen temu, da izražaš svoje najglobje misli... Ampak KRITIKI pravijo, da je blog še vseeno namenjen vsem bralcem in da moraš prizanesti njihovemu psihičnemu zdravju. Da ne postanejo živčni, ko te berejo. Ampak kje je pa tisto »beri kar ti je všeč?? Kar ti pač ni, ne beri!«. Oh, na to dragi moji ljubčki vedno pozabijo, ko totalno skritizirajo tvoje pisanje...

P.S.: ni za dojet, vem, ampak sem morala spravit iz sebe. Tudi klicajem se nisem mogla izognit:) - imajo preveliko moč. I am such a Mess...