sobota, 29. marec 2008

caught in... Everywhere

Ne morem verjet kako nenadoma se je stemnilo in uscalo - in prav zares je to idealen pogoj za učenje, ampak stupid Me... Kje za vraga je RUMEN FLOKIII??? Ne najdem ga in posledično se ne morem učit. PA VEM, DA SEM GA, BUTARA, ŠE DOPOLDNE VESELO PRENAŠALA NAOKOLI! Ob poslušanju Stratovariusov sem bila nenormalno naspidirana in trdno odločena, da bom pa tale vikend prav zares posvetila učenju. V ponedeljek je drugi rok kolokvija, ki je krasna priložnost, da z njim naredim izpit in če ga ne naredim na ta način, grem na Otočec rajat s cmokom v grlu (ker je pač nemogoče, da bi v juniju tole stvar naredila že s prvim rokom:D).

Oukej. Ne vem pri čem sem s svojim razpoloženjem - recimo, da nisem nagnjena k nobeni skrajnosti. Samo Sem (glagol biti) in prav nič drugega. Na eni strani že vriskam od veselja, ker vem, da me kmalu čaka mesec tekanja po brezskrbnem travniku pisanih cvetk, na drugi strani pa me fiksira toliko misli, toliko "kaj pa če-jev", toliko neprepričanj vase, da se počutim popolnoma ujeto v enem trenutku na enem mestu, v kletki, kamor sicer sije sonček, ampak se ne znam pravilno nastavit, da bi ga absorbirala vase. Understand?

Sem in nisem zadovoljna s Sedanjostjo. Hkrati me vleče nekam naprej, želim si, da bi bil že enkrat Drug teden, Drug mesec, a hkrati se bojim vsega tega kar bo pač prišlo. Konec se bliža - kakršenkoli pač že in kadarkoli pač že - in koncev ne maram.

Zanalizirat bi morala tudi anketo, ker mi grejo tisti stolpci z vprašanjem vred že pošteno na živce, poleg tega... Seveda, vse je pomembnejše od učenja! Pa poglejmo:

(število Tistih, ki se jim je dalo kliknit na krogec: 20)

  • največ, 30%, si jih najbolj v Vesolju želi, da bi me imeli vsaj majčkeno radi. Spoštujem to, da se trudite:P in upam, da vam uspe!
  • 25% spada v kategorijo hipijev in - da vas postavim na realna tla - na svetu nas je čisto preveč, da bi ta zadeva sploh uspela,
  • 15% bi rado imelo daljši dan in točno toliko si vas želi preslikati v prihodnost,
  • nekdo je prav poseben optimist in hoče svoj planet - temu Nekdo-ju toplo polagam na srce naj si tega ne želi, kajti ljudje smo družabna bitja in bi na tem Njegovem planetu enostavno umrl od dolgčasa,
  • 10%, torej dva, pa mi odkrito lezeta v rit! Veselo kopanje in brskanje vama želim:P (btw - veliko potrebo opravljam vsak dan:D - be careful!)
  • nihče pa noče biti moja konkurenca, nihče si ne upa tekmovati z mano, nihče noče postati četrto peresce v Deteljici. Hvala!
  • prav tako pa nihče noče novega Transformerja... Zares ne vem kje se skriva razlog za tak rezultat. Pa saj so ja moderni??

Posebno lepo pa pozdravljam gospo Ireno*, ki menda zelo rada prebira moj blog.

*Mojčina mati:)

4 komentarji:

Nihljaj pravi ...

Ej, midve pa imava zelo usklajeno počutje. Se pridružujemo obstajanju in vlečenju nazaj in naprej - saj ne vem kaj je boljše, ostati tukaj in izkoristiti na polno ali sanjariti o tistem 'jutri'.

Veliko motivacije pri učenju ti želim ;)

Izgubljena. pravi ...

Ja in s tem, da je ta Trenutek in Tukaj varen in bi v bistvu moral biti povsem zadovoljil, tisti "jutri" pa... Kaj vemo kaj nas čaka:D

Tud jz želim teb veliko motivacije pri učenju:P (sem prebrala, da si jo izgubila:D)

Nihljaj pravi ...

Ampak ljudje ne bi bili ljudje, če ne bi neprestano tuhtali o tistem jutri in pozabljaji na danes. Vsaj jaz sem obsedena s planiranjem in dnevnim sanjarjenjem - verjetno tudi zato tako pogosto izgubljam motivacijo za učenje, ker me preprosto odnese nekam, kjer faks ne obstaja :) To so prelepi kraji hehe.

Izgubljena. pravi ...

Mjaaa, tud jzzz! In to je cel začaran krog. Npr. pri učenju sploh - se učiš, vmes se zasanjaš, s tem izgubiš ogromno časa, kar pomeni, da se tisti plani ne bodo mogli uresničiti, potem moraš vso zadevo spet ponovno splanirati in tako greš naprej vedno znova in znova:D.