sobota, 15. marec 2008

don't hate me

Pliz?

Spet je prišlo do najbolj neprijetne situacije, ki se lahko zgodi v življenju nekega posameznika (sploh Mene). Prišlo je do tiste najbolj občutljive situacije, kjer je vsaj ena oseba vedno prizadeta. Da bi se zvezde odločile, da bi bila enkrat za spremembo sita oba - tako volk, kot koza - je skoraj nepredstavljivo. Največkrat pride celo do tega, da se med sabo požreta, a kljub temu nista sita. Zakaj DA FAK morata v tem vesolju vedno prit DVE STVARI na EN DAN? Neizvedljivo je! V takih primerih bi najraje vse izpustila iz rok, šla iz te dimenzije, prestopila v tisto lepšo, UTOPIČNO - za katero vem, da obstaja (samo še poiskat jo je treba :/) in tam pozabila na vse.

Sovražim biti odvisna od ljudi. Sovražim čustvo, imenovano Obremenjevanje. Sovražim sebe, butaro, kadar si po nepotrebnem zakompliciram lajf. Tako enostavno je povedat, da naj gre vse kamorpačžehoče, a tako težko naredit.

Grozno se počutim, še bolj kot dopoldan, in upam, da se stanje pomiri - zelo kmalu (tisto dopoldan nikakor ni povezano s trenutnim). Ne bom preživela, če se stvar ne bo uredila. Še vseeno sem rada odvisna od ljudi in še vseeno imam rada čustvo, imenovano Obremenjevanje. Vseeno sem rada Kamela (po Nietzscheju - right?:)) - to me naredi človeka.

V svojem bednem življenju nočem izgubit nikogar. Nočem in ne bom pustila. Enkrat sem že in ne bom več. Preveč težavno je poiskat ljudi, ki jim lahko zaupaš ves svoj svet.

2 komentarja:

Laura pravi ...

oooh, poznam neizvedljiv trenutek t.i. dve stvari na en dan...grr...hate those moments. Največji problem pa je, da potem nobene ne izvedem. :/

In ja, še predobro poznam obremenjevanje (ne le z ljudmi, z vsem). Ampak sem pa ponosna nase, saj sem se včasih (še pred kakšnim letom ali dlje nazaj) še bolj obremenjevala kot zdaj..in sem vsakodnevno dozo obremenjevanja zmanjšala za veliko...proud Me ;)

Izgubljena. pravi ...

No jaz pa še vseeno izvedem eno stvar, ampak itak vedno napačno:)

Me veseli, da si glede obremenjevanja vsaj ti napredovala :D - jaz nisem na posebno dobri poti, ampak kot sem že v postu napisala - to nas dela ljudi (če malo pofilozofiram:)).