Sovražim biti odvisna od ljudi. Sovražim čustvo, imenovano Obremenjevanje. Sovražim sebe, butaro, kadar si po nepotrebnem zakompliciram lajf. Tako enostavno je povedat, da naj gre vse kamorpačžehoče, a tako težko naredit.
Grozno se počutim, še bolj kot dopoldan, in upam, da se stanje pomiri - zelo kmalu (tisto dopoldan nikakor ni povezano s trenutnim). Ne bom preživela, če se stvar ne bo uredila. Še vseeno sem rada odvisna od ljudi in še vseeno imam rada čustvo, imenovano Obremenjevanje. Vseeno sem rada Kamela (po Nietzscheju - right?:)) - to me naredi človeka.
V svojem bednem življenju nočem izgubit nikogar. Nočem in ne bom pustila. Enkrat sem že in ne bom več. Preveč težavno je poiskat ljudi, ki jim lahko zaupaš ves svoj svet.
2 komentarja:
oooh, poznam neizvedljiv trenutek t.i. dve stvari na en dan...grr...hate those moments. Največji problem pa je, da potem nobene ne izvedem. :/
In ja, še predobro poznam obremenjevanje (ne le z ljudmi, z vsem). Ampak sem pa ponosna nase, saj sem se včasih (še pred kakšnim letom ali dlje nazaj) še bolj obremenjevala kot zdaj..in sem vsakodnevno dozo obremenjevanja zmanjšala za veliko...proud Me ;)
No jaz pa še vseeno izvedem eno stvar, ampak itak vedno napačno:)
Me veseli, da si glede obremenjevanja vsaj ti napredovala :D - jaz nisem na posebno dobri poti, ampak kot sem že v postu napisala - to nas dela ljudi (če malo pofilozofiram:)).
Objavite komentar