"Ne! Nimam!", sem revsknila (pa čeprav je moja denarnica cingljala, ko sem brskala za tistim evrom in 47 za karto). "Dvoletno hčerkico imam doma...", je kravsljajoč z berglami prosil naprej... Jaz pa sem se obrnila stran in ga spremenila v meni nevidno bitje. Ja, tudi jaz sem brezposelna, doma imam lačna usteca mačje zveri, ki je odvisna od moje študentske denarnice (pa dobro, tu spreglejmo dejstvo, da za 90% njegove prehrane poskrbita starša) in kar je zame še najbolj obremenjujoče - imam zahtevne notranje Jaz.e, ki so od časa do časa pravi materialisti in mi ne pustijo spati, če ne dobijo tistega, kar si zaželijo. Ne vem od kje sem zbrala tako moč, ampak pri tej stvari postanem precej odločna - pot iz mojega tošlčka (=denarnica) v brezdomčeve dlani ne obstaja. Nekoč je... Pa sem se na naslednjem vogalu pošteno kresnila po buči, ko sem ugotovila, da mi je za žeton zmanjkalo ravno tistih 20centov.
18 komentarjev:
Ah, kje pa :)
Dobr veš, da tist denar ne bi šel za hčerko ampak za enga vinčka :)
^^ Ali pa dva, tri ... :D I'm with you on this one :)
Ja, smrdel je pa tudi! :D
Sj zato sm mu pa jest dons dav mal drobiža, če mu že ti nis hotla dat :P
No pa sej... Ampak... Čak, a IZ MOJE DENARNCE???
Am ... pomoje da ne ... ne nism, takrt je nism mev :)
Ha :). Seveda v tem primeru nimam pripomb :P.
Tudi jaz grem samo mimo ali se zlažem, da nimam nič ... in potem me vpraša, kako da ne in rečem, da študiram. Pa je tiho ...
Na živce mi grejo, čeprav bi mogoče lahko bila bolj prizanesljiva. Mogoče.
N. - lažnivka:P .. Ma nimajo kaj spraševat, zakaj nimaš drobiža... Čisti poseg v intimo! Zakaj ga pa on nima? (pretiravam:D)
Tudi jaz sebi vedno rečem, da bi lahko bila bolj prizanesljiva (to sem ravno med pisanjem posta razmišljala) pa imam v končni fazi vso pravico, da drobiža ne dam:).
Enkrat mi je eden rekel, če imam 50centov... Pa sem bila očitno v zelo dobrem razpoloženju, ker sem začela brskat po denarnici. Sem ugotovila, da imam samo en evro in sem mu to tudi rekla. Pač, evra pa ne dam. Ne vem, kako sem pristala potem na to, da mi je ON dal 50centov, jaz pa njemu en evro... Čakaj... Če imaš denar, kaj potem mene žicaš?
Hehe.. Hudo.. Je bil vsaj povedal točno koliko centov potrebuje. Malo takih se najde :)
mah, mene jih je že tolk na suh nategnil (čeprov ne vem, če je to sploh pravi izraz, ker sem sem mende globoko v sebi zavedala, da grejo dinarčki za alkohol), da sem ziher še tvojo gorenjsko kri pokrila :D
Ane Majči - :) je bil skoraj pošten!
bablz - hvalabogu za ta bolj naivne ljudi brez gorenjske krvi :P - bi v nasprotnem primeru klošarski biznis ćist propadu!
JAz take vedno vprašam, zakaj bo denar porabil. Ponavadi rečejo, da za hrano. Ko se ponudim, da mu kupim žemljo, večina to odkloni. Tako grem lepo naprej.
Jaz jim pa ponavadi dam kaksen drobiz, zato ker se mi fuuul smilijo. :S
nefertit - vso pravico imaš, da vprašaš za kaj bo tvoj denar šel:) ... In ja, običajno ne dobiš pravilnega odgovora:).
samosvoja - pa saj se meni tudi :/ , ampak sem si res obljubila, da me to ne bo ganilo.. :)
Tudi jaz sem že kr velikokrat dala kaj drobiža. Ampak tut študiram, da ne bom več. Ker imam namreč sama veliko stroškov in ja...par centov se sicer ne pozna tako, ampak z evrom je postal "drobiž" 1 evro-včasih je blo kul, če si dal 10, 20 sit...če daš sedaj manj kot pol evra te že čudno gledajo. To se pa potem že kar nabere. Sfali lih za žeton, ja:)
In na vprašanja: "Maš kej drobiža?" nameravam sedaj odgovarjati: "Ja, ampak rabim." Ker je res.
sasha - :) sem šele sedaj opazila komentar :) - emm... Ja, če rečeš "imam" (neares:D), se še zlažeš ne. "imam pa ne dam" se pa še celo rima:D.
Točno to... Nekje v trgovini ti bo pa zmanjkalo ravno dvajset centov, ampak oni ti pa ne bodo skozi prste pogledali pa rekli, da vse štima :).
Niso vsi isti in nekateri bi bili hvaležni za kak sendvič npr. ali pa čokolado.To ne more biti rešitev- da hodimo mimi njih.. Tudi, če bi zato šel kdaj peš domov zato, da bi polepšal dan nekomu, ki je žalosten....
Objavite komentar