Stran od ljudi,

Poudarek: nisem depresivna. Tudi v površnem pomenu besede ne.

Le spala sem v tuji brezvestni postelji, ki se ne prilega moji hrbtovini, vratovini, in sem tako zjutraj dobila občutek, da sem večer pred tem spila vsaj eno flašo alkohola. Pa nisem, ker se ne spomnim. Spomnim se samo, kako se z ustnicami približujem roza srkalni cevki (slam'ci - o, ja!) in plastenki za fantasy. Prvič sem jo pobrbončila in všeč mi je bilo. Moj spomin pa je vedno dober.

Spomnim se tudi, kako me je sredi noči in sredi postelje rit K zritala skoraj v medvedji objem T. Medvedji objem je namreč nekaj, kar je od medveda - medved pa ni prijazna žival. Vseeno sem se imela lepo.

Prespala sem popoldan in se zbudila še bolj z občutkom neudenja (vem, da imam v mislih izraz brez udov), zdaj pa pišem dnevnik. Moj spletni dnevnik*. Zraven pa s soljo zalivam lične pore, da se slučajno ne zamašijo. Ne maram mozoljev na mojem baročnem predelu telesa! Ker poslušam Napalm3 in sem se preveč (trikrat podčrtano) vživela v besedilo. Ker je deževno vreme pa je moje počutje do roba natančno usklajeno z njim.

Preživela sem srednješolski dan. Pila sem v Lokalu, tistem, kjer sem živela četrti letnik srednje šole, jedla sem tisto, kar sem jedla tri leta nazaj vsak petek, peš sem šla mimo zidov tistega, kar sem nekoč štiri leta v bistvu gledala od znotraj. Po dolgem času.

*besedna zveza Moj spletni dnevnik je inspiracija s strani 11-13letnih smrkljic z Winx-foruma.

Glej, tam daleč spet se dani...