četrtek, 28. februar 2008

Copati

Neverjetno kako samoobremenjujoč človek sem. Že ure in ure mi v osrednjem delu moje sive spužve (za nevedneže - to so možgani!) udarja problem, imenovan "Copati". Moji Copati sem, moji Copati tja, moji Copati vsepovsod! In hkrati ne vsepovsod. Ne smejo biti vsepovsod! Biti morajo samo na Meni, če so Moji. Samo Meni je dovoljeno, da capljam po njih, samo Meni je dovoljeno, da z njimi brišem prah po tleh.

Tako je. Spet sem naredila največjega in najbolj debelega in najbolj tolstega in najbolj mastnega slona iz čisto banalne stvari. Pa če rečemo temu princip ali karkoli - ne dovolim, da kdorkoli nosi moje copate, razen če izrecno ne dobi mojega dovoljenja. Ponovno sem izpadla skrajno zoprna in skrajno sitna in skrajno zatežena (to je vse isto?), čeprav menda upravičeno (ja, takoj sem naredila splošnomnenjsko raziskavo o tem). In zaradi tega se sekiram! S sekiro si sekam notranjost lobanje, da je že prekleto nadležno.

Zelo težko izrazim svojo željo po nečem, kar naj se ne bi počelo. Zelo težko povem ljudu (beri: človeku), da mi nekaj ne paše. Zelo težko direktno nakažem, DA NAJ NE NOSIJO MOJIH COPAT! Sploh ne osebi, ki je ne poznam tako dobro, da bi bila moja Sabina (ah, njej z veseljem posodim copate, ampak če jih pa vzame brez mojega spešl dovoljenja - pa dobi tri okoli ušes). Najtežja varianta pa je (vsaj glede na posledice), da se to stori posredno. Sama sem taka Trapa, da sem to sporočila naprej na točno tak način. Nedirektno. Če bo to prišlo naprej, do tistih določenih oseb... Bom še bolj osramočena kot sem že.

Zares ne vem zakaj delam tak rompompom iz vsega tega... Ampak tisti copatki so... Oh, štumfasti s copatastim podplatom - če me razumete. So rumeni. So moji in so Božičkovo darilo. So majčkeni in narejeni posebej za mojo nožico. Ne želim, da dobijo obliko kakšnih drugih tac. So Moji Copati... Narejeni posebej za tisti neprijeten parket v Njegovem stanovanju. In sem Baba Zmešana, ki je morala dat končni epilog s postom na Njenem blogu.

Imam prav?

14 komentarjev:

bubbles pravi ...

uf, te kr razumem. določenih mojih stvari tut jst ne delim. pa v bistvu ne vem zakaj, ker ni nič takega, samo enostavno me moti. tako kot me moti vsesti se na topel sedež v avtobusu. brrr!

Izgubljena. pravi ...

Huh, sploh še nisem pomislila na to, ampak dejansko drži tud pri meni:D - sovražim pogrete sedeže od oseb, ki jih ne poznam (od tistih, ki jih poznam, še nekako gre:)).

Anonimni pravi ...

Darja, smo predebatirale dilemo. . . in se soglasno strinjale da kle dileme ni ker maš pač ti prov in smo use enakega mnenja da bi bi se vse 3 počutile enako neprijetno

Izgubljena. pravi ...

Oh Tina, vaša podpora mi ogromno pomeni :)))

đizs... :D kašn big deal je nastal iz vsega tega :D

Anonimni pravi ...

ja darja, šut d bič:)))

Izgubljena. pravi ...

daaaaaaaaaamn mojčiiiiiiiiiii :D

To ni potreeebnooo :D (joj, si me nasmejala :D)

Maychi pravi ...

Saj prav ne morem verjeti koliko problemov zaradi enih copatkov.. Ob branju tvojega prispevka me je res zamikalo, da bi ti šla ene take fletkane kupit z tvojim imenom gor (tako, da bodo vsi vedeli kdo je lastnik)..

Sicer pa jaz nimam takih problemov, ker ne znam hodit in vsake copate uničim še predno se lahko navežem nanje :)

Izgubljena. pravi ...

Jaaa!! Hočem copatke, kjer bo pisalo: "šu, če nisi vađajna!"

:P

KaTkA pravi ...

dankešon za želje, da najdem še kako vijolico :P upam d mi rata...

btw tole o copatih me pa čist na mene spominja... tut js NE PUSTIM da kdo nosi moje copate... in jih potem ko jih ma kdo drug gor, dam direkt prat pa še vseen ni tak ko bi mogl bit :P (če si jih upa kdo sploh nataknit ker vejo d sm živčna:P) !

Izgubljena. pravi ...

No, pri meni še ni tako zlo hudo, da bi jih takoj zabrisala v pralni stroj:D, ampak se mi zdi, da gre bolj za princip... :)

Poplava misli pravi ...

Po pravici povedano zdj veliko bolj razumem mojega brata, ker si jst včasih prisvojim njegove copate...pol je pa ogenj v bajt! To navado bom prou opustila:)
Pogreti sedeži na busu grejo pa tut men na jetra, nekak pomislim na to, da je zihr človek k je pred mano sedel tam prdel. blah!!!

P.S: Darja a se že kj psiho osebnost učiš???

Izgubljena. pravi ...

Tanja - jz bi te samo za ušesa:D (tko sabino kdaj čist pretepem, če si drzne moje copate vzet brez dovoljenja - če ji jih sama dam, še preživim:))

Prdenje - da!!! :D

P.S.: Najprej morm seminarsko skup sestavt, pol se bom pa posvetila musku:)

Laura pravi ...

Emm...slučajno zašla na tvoj blog and...emm...well, me like it ;)

Ej, najbolj pa nej pohvalim tvoj opis tebe!! noro napisala... 1A! :D No, nič drugega ne bom komentirala...se še oglasim kej... papa

Izgubljena. pravi ...

@Laura - napihnila sem se kot žaba, ko sem prebrala tvoj komentar:)) tenkjuuu:)